prosilec - Javno podjetje Komunala Škofja Loka d.o.o.

Številka: 090-46/2026/5

Datum: 8. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 1. 2026, zoper odločbo Javnega podjetja Komunala Škofja Loka d.o.o., Kidričeva cesta 43 a, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju organ), št. 01/2026 z dne 5. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 21. 1. 2026 zoper odločbo Javnega podjetja Komunala Škofja Loka d.o.o., št. 01/2026 z dne 5. 1. 2026, se delno ugodi, izpodbijana odločba se v zavrnilnem delu delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v obliki elektronskega zapisa posredovati še:

-          besedilo tretjega odstavka elektronskega sporočila »Meritve hrupa na upravi Komunale Škofja Loka« z dne 26. 9. 2024 ter

-          besedilo v tretjem odstavku od stavka »Same meritve in rezultati vrednotenja pa ostajajo enaki.« dalje do vključno »Lep pozdrav,« dokumenta št. 334/2025 z dne 11. 12. 2025 »Zavrnitev Poročila o meritvah hrupa – revizija«.

2.     V preostalem delu (glede dopolnjenih poročil in revizij, glede podatkov, ki so bili posredovani pripravljavcu poročila o meritvah hrupa ter glede izjave zavezanca o obratovanju vira hrupa) se pritožba zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

Obrazložitev:

(1)           Prosilec je dne 15. 7. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za:

- informacijo, ali je zoper organ uveden inšpekcijski postopek, zlasti v zvezi z izpolnjevanjem določil Zakona o varstvu okolja in z njimi povezanih podzakonskih predpisov, kot so predpisi o hrupu. Če so bili takšni postopki uvedeni, je zaprosil za posredovanje celotne dokumentacije, vključno z vlogami, korespondenco in odločbami ter

- informacijo, ali je organ oziroma njegov pravni prednik v zadnjih 15 letih izvajal monitoring virov hrupa, kolikokrat in v katerih obdobjih. Če monitoringi obstajajo, je zaprosil za posredovanje poročil in druge, z njimi povezane dokumentacije. Izpostavil je, da gre v primeru zahtevanih podatkov za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja, zaradi česar se dostop do informacij na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ omogoči v vsakem primeru.

(2)           Organ je z dopisom št. 200/2025 z dne z 11. 8. 2025 prosilca napotil, da se glede informacij o uvedbi morebitnega inšpekcijskega postopka zoper organ obrne na pristojni inšpektorat. Glede monitoringa virov hrupa v zadnjih 15 letih pa je navedel, da so bile omenjene meritve izvedene dvakrat, in sicer:

-  novembra 2024, ko jih je za organ izvedlo podjetje ZVD, Zavod za varstvo pri delu d.o.o. in

-  novembra 2010, ko jih je za Loško komunalo d.d. izvedlo podjetje Komplast d.o.o..

V prilogi navedenega dopisa mu je posredoval poročilo o meritvah hrupa podjetja ZVD d.o.o., glede poročila o meritvah hrupa podjetja Komplast d.o.o. pa je dodal, da ga je z navedenim dokumentom že seznanil na podlagi njegove pretekle zahteve za dostop do informacij javnega značaja z dne 10. 9. 2015.

(3)           Dne 13. 8. 2025 je prosilec na organ naslovil elektronski dopis, v katerem je potrdil prejem dopisa organa z dne 11. 8. 2025. Skladno z ZDIJZ je dodatno zaprosil za posredovanje:

- vseh podatkov, ki so bili posredovani pripravljavcu Poročila o meritvah hrupa ter navedbo osebe, ki je nastopala kot predstavnik naročnika ter

- informacije, ali je bila pripravljena izjava zavezanca o obratovanju vira hrupa, da je vir hrupa deloval v času največje zmogljivosti obratovanja. Iz poročila namreč jasno izhaja, da temu ni bilo tako, še posebej ob primerjavi več različnih poročil o meritvah hrupa in listinskih dokazil (npr. posnetkov, fotografij, evidenc).

Prosilec je še dodal, da mu ni bila posredovana celotna dokumentacija, niti o dostopu do slednje ni bilo odločeno skladno z zakonom.

(4)           O zahtevah prosilca z dne 15. 7. 2025 in z dne 13. 8. 2025 je organ odločil z odločbo št. 229/2025 z dne 29. 8. 2025, s katero je delno ugodil zahtevama. Zoper navedeno odločitev organa je prosilec vložil pritožbo. O njej je odločil IP z odločbo št. 090-460/2025/3 z dne 2. 12. 2025, s katero je odpravil citirano odločbo organa ter zadevo vrnil slednjemu v ponovni postopek.

(5)           V ponovljenem postopku je organ izdal odločbo št. 01/2026 z dne 5. 1. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je delno ugodil zahtevama prosilca z dne 15. 7. 2025 in z dne 13. 8. 2025.

(6)           Dne 21. 1. 2026 je prosilec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo zaradi napačne uporabe materialnih predpisov, napačne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi kršitev pravil postopka. V njej navaja, da izpodbija neutemeljeno prekrivanje dela elektronskega sporočila z dne 26. 9. 2024, iz katerega je razviden namen izvedbe meritev ter neutemeljeno prekrivanje vsebine dokumenta »Zavrnitev Poročila o meritvah hrupa - revizija«. Prav tako navaja, da mu organ ni posredoval celotne dokumentacije.

(7)           Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

(8)           IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 3. 4. 2026.

Pritožba je delno utemeljena.

(9)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(10)        Iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da izpodbija odločitev organa glede:

- prekrivanja dela elektronskega sporočila z dne 26. 9. 2024, iz katerega je razviden namen izvedbe meritev,

- neutemeljenega prekrivanje vsebine dokumenta »Zavrnitev Poročila o meritvah hrupa – revizija ter

- zavrnitve dostopa do dopolnjenih poročil in revizij, podatkov, ki so bili posredovani pripravljavcu Poročila o meritvah hrupa z dne 4. 11. 2024 ter izjave zavezanca o obratovanju vira hrupa, da je vir hrupa deloval v času največje zmogljivosti obratovanja za potrebe priprave Poročila o meritvah hrupa z dne 4. 11. 2024 (tretja točka pritožbe prosilca).

Navedeni dokumenti so tako predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

(11)        Na podlagi izpodbijane odločbe je organ prosilcu omogočil dostop do elektronskega sporočila z dne 26. 9. 2024 »Meritve hrupa na upravi Komunale Škofja Loka«, pri čemer je zaradi izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prekril podatek o namenu izvedbe meritev. V obrazložitvi odločbe je navedel,  da se elektronsko sporočilo nanaša na notranje delovanje organa, saj ne gre za izpolnjevanje nobenih zakonskih zavez, pač pa za interne postopke pri organu. Razkritje tega dela dokumenta bi povzročilo motnje pri delovanju organa, najmanj v smislu pritiskov na notranje postopanje organa v zvezi z zadevo, pritiskov na zaposlene, na zunanje sodelavce – vse z namenom, da se doseže vplivanje na odločitve organa. Dodaja, da bi opisane okoliščine lahko pripeljale do potrebe po zaščiti zaposlenih, angažiranju dodatne pravne pomoči za varstvo njihovega položaja in pravic, kar bi organu otežilo normalno poslovanje. Na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je organ prosilcu zavrnil tudi dostop do dela dokumenta št. 334/2025 z dne 11. 12. 2025 »Zavrnitev Poročila o meritvah hrupa – revizija«. Navaja, da ni zavezanec za izvajanje monitoringa hrupa in da gre v zvezi z meritvami za njegove interne odločitve. V njegovo notranje delovanje sodi tudi komunikacija z izvajalcem meritev, saj ne gre za izpolnjevanje obveznosti po predpisih. Razkritje dokumenta bi povzročilo motnje pri delovanju organa v smeri eventualnega poseganja v notranje poslovanje organa, predvsem prek pritiskov na zaposlene in na zunanje sodelavce, kar se je vsaj v delu že realiziralo (po seznanitvi prosilca s poročili o izvedenih meritvah), v primeru dostopa do celotne vsebine dokumenta pa bi se slednje nadaljevalo in stopnjevalo. V takšnih primerih bi bilo oteženo izvajanje rednih nalog oziroma dejavnosti organa. Organ je sicer v dokumentu št. 334/2025 z dne 11. 12. 2025 »Zavrnitev Poročila o meritvah hrupa – revizija« prekril tudi osebne podatke posameznikov, vendar IP pravilnosti izvedbe delnega dostopa glede omenjenih podatkov ni presojal, saj prosilec v pritožbi temu ni nasprotoval, zato ta del ni predmet tega pritožbenega postopka.

(12)        Izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je podana, če sta biti kumulativno izpolnjena dva kriterija:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

(13)        Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Gre za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, le ob izkazanih motnjah, v vsakem konkretnem primeru posebej. Pri tem je treba besedo »motnje« razlagati v smislu, da bi razkritje podatka pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.

(14)        Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja. Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. Smiselno enako pa izhaja tudi iz slovenske upravno sodne prakse.

(15)        IP je vpogledal v elektronsko sporočilo »Meritve hrupa na upravi Komunale Škofja Loka« z dne 26. 9. 2024 ter v dokument »Zavrnitev Poročila o meritvah hrupa – revizija«, št. 334/2025 z dne 11. 12. 2025, brez prekritih podatkov, ki ju je organ dne 3. 4. 2026 dostavil IP. Ob tem je IP ugotovil, da presojana dokumenta ne vsebujeta nobenega podatka o občutljivem notranjem razmišljanju oz. oblikovanju mnenj znotraj organa. Obravnavana dokumenta ne vsebujeta informacij, ki se nanašajo na interno komunikacijo organa, temveč nasprotno, vsebujeta podatke, ki jih je organ posredoval drugemu subjektu, tj. izvajalcu monitoringa hrupa, torej se nanašata na komunikacijo izven organa. Ti podatki tako že po naravi stvari z notranjim delovanjem v smislu zatrjevane izjeme nimajo nobene zveze, zato IP ne more sprejeti stališča organa, da so predmet presoje informacije, ki so povezane z notranjim delovanjem. V skladu z navedenim je IP ugotovil, da obravnavana dokumenta ne izpolnjujeta prvega kriterija izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kljub temu, da morata biti za obstoj navedene izjeme oba kriterija izpolnjena kumulativno in posledično že zaradi neizpolnjevanja prvega kriterija ni mogoče govoriti o obstoju izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, IP dodatno poudarja, da navedba motenj, kot jih navaja organ, ni pravno upoštevna. Pri presoji je vselej treba upoštevati, da citirana izjema od dostopa do informacij javnega značaja pomeni omejitev ustavne pravice posameznika do dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave RS). V primeru konflikta med ustavno pravico posameznika in interesom organa pa je treba omejitve človekovih pravic razlagati zelo ozko. Izrazito restriktivno razlago predmetne izjeme je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je v sodbi št. I U 1176/2010-12 z dne 30. 11. 2011 zapisalo, da je dokazno breme glede razlogov za nastanek motenj v delovanju organa na strani organa in da je dokazni standard »bi razkritje povzročilo motnje« dokazni standard »onkraj dvoma«. Organ se je v izpodbijani odločbi le pavšalno skliceval npr. na pritiske na notranje postopanje organa v zvezi z zadevo, na pritiske na zaposlene, na zunanje sodelavce, na potrebo po zaščiti zaposlenih, angažiranju dodatne pravne pomoči za varstvo njihovega položaja in pravic... IP je po preučitvi vsebine celotne zadeve ugotovil, da v konkretnem primeru takšnim pavšalnim in nekonkretiziranim navedbam ni mogoče slediti. Organ nastanka škode na takšen način ni izkazal z dokaznim standardom »onkraj dvoma«, saj je za dosego tega dokaznega standarda treba zatrjevane motnje zatrjevati v zvezi s konkretnimi dejstvi, sicer bi bil namen obravnavane izjeme popolnoma izvotljen, saj bi bila ob tako široki razlagi podana v vseh primerih, kjer obstaja potencialna verjetnost, kar pa zagotovo ni bil namen zakonodajalca, sicer ne bi predvidel škodnega testa kot pogoja za utemeljitev obravnavane izjeme. Ker IP ugotavlja, da je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na izjemo notranjega delovanja utemeljena, je organu naložil posredovanje dokumentacije v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(16)        Poleg presoje zgoraj navedenih dokumentov, je IP v tem pritožbenem postopku preverjal tudi pritožbeno navedbo prosilca, da mu organ ni posredoval celotne dokumentacije, in sicer dopolnjenih poročil in revizij, podatkov, ki so bili posredovani pripravljavcu Poročila o meritvah hrupa z dne 4. 11. 2024 ter izjave zavezanca o obratovanju vira hrupa, da je vir hrupa deloval v času največje zmogljivosti obratovanja za potrebe priprave Poročila o meritvah hrupa z dne 4. 11. 2024.

(17)        Organ je v odgovoru z dne 3. 4. 2026 navedel:

- da mu je izvajalec meritev dopolnjeno poročilo posredoval preko elektronske pošte dne 4. 12. 2025, zato je bila tudi njegova zavrnitev, tj. dopolnjenega poročila, zavrnjena preko elektronske pošte z dokumentom Zavrnitev Poročila o meritvah hrupa - revizija št. 334/2025 z dne 11. 12. 2025. Кег je bil dokument zanj popolnoma brezpredmeten, ni bil zaveden kot prejeta pošta, kar pomeni, da se ne vodi v dokumentarnem sistemu oziroma v evidenci prejete pošte. Prav tako tudi ni bil nikoli natisnjen in v fizični obliki nikoli ni obstajal, zato z dokumentom ne razpolaga,

- ne razpolaga z dokumentom, na katerem bi bili zbrani in zapisani podatki za izvajalca – pripravljavca naročenega poročila. Dodal je, da je komunikacija z izvajalcem potekala ustno. Edina pisna komunikacija v zvezi s poročilom je elektronsko sporočilo izvajalcu z dne 26. 9. 2024 ter

- ne razpolaga z izjavo o obratovanju vira hrupa, saj je izvajalec ni zahteval. Dogovori z njim so bili ustni, pri čemer je dodal, da je že v elektronskem sporočilu z dne 26. 9. 2024 zapisano, naj se meritve izvajajo ob uporabi tovornih vozil in ob vseh rednih aktivnostih, ki se izvajajo v garažnih prostorih in na dvorišču – torej ob obratovanju vseh virov hrupa.

IP ugotavlja, da je organ smiselno in celovito pojasnil ugotovitev, zakaj z zgoraj navedenimi dokumenti ne razpolaga. Ob tem IP dodaja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma da bi posegel v postopke delovanja organa izven postopka po ZDIJZ. Pritožbeni postopek namreč ni namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati, temveč zgolj ugotovitvi, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

(18)        Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

(19)        V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(20)        Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke