prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, ki je zahtevo prosilca s sklepom zavrgel, ker je o isti zadevi že odločil. IP je ugotovil, da je prosilec vložil zahtevi, ki se nanašata na isto vsebino in katerima bi posledično ustrezali isti dokumenti (če bi organ z njimi razpolagal). Posledično je mogoče zaključiti, da gre za isto upravno zadevo. Slediti gre torej zaključku organa, ki je v izpodbijanem sklepu ugotovil, da gre po vsebini pri obeh zahtevah prosilca za zahtevo z isto vsebino, ki je vezana na institut nezdružljivosti funkcije, kot ga urejajo določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo in 158/20), ki pa je bila s strani prosilca različno ubesedena, kot to izhaja iz obeh njegovih zahtev. Posledično je IP ugotovil, da je organ postopal pravilno, zato je pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-57/2021/2

Datum:  25. 2. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. ter 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………..(v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 2. 2021, zoper sklep Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0900-10/2021-2 30005 z dne 9. 2. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 13. 2. 2021 zoper sklep Komisije za preprečevanje korupcije, št. 0900-10/2021-2 30005 z dne 9. 2. 2021 se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 28. 1. 2021 pri organu vložil zahtevo. Navaja, da se je v medijih seznanil z novico v zvezi…………. »

O zahtevi prosilca je organ dne 9. 2. 2021 izdal sklep št. 0900-10/2021-2 30005, s katerim je zahtevo zavrgel. V obrazložitvi sklepa navaja, da je prosilec pri organu že dne 30. 12. 2020 vložil zahtevo za fotokopijo zaprosila…………., v katerem je spraševal o morebitnem konfliktu interesov, in sicer fotokopijo odgovora komisije, ……………….., saj je prosilec v medijih zasledil novico …………Vezano na to zahtevo je organ prosilcu izdal odločbo št. 0900-50/2020-2 z dne 25. 1. 2021, s katero je zahtevo zavrnil. Citirana odločba je bila prosilcu vročena 25. 1. 2021. Organ je po tem od prosilca dne 28. 1. 2021 prejel ponovno zahtevo za pridobitev fotokopije zaprosila ………..in fotokopijo mnenja in stališča, ki mu ga je dal organ. V zvezi s tem je uradna oseba organa prosilca pozvala, da sporoči, ali kljub temu, da je organu poslal zahtevo z enako vsebino kot dne 30. 12. 2020, še vedno vztraja pri zaprosilu z dne 28. 1. 2021. Prosilec je organu dne 4. 2. 2021 odgovoril, da gre za dve različni informaciji javnega značaja, prva je tista, na katero se javno sklicuje …………in druga tista, o kateri javno govori…………….

Organ v izpodbijanem sklepu citira prvi odstavek 129. člen ZUP in navaja, da je prosilcu že izdal odločbo št. 0900-50/2020-2 z dne 25. 1. 2021, s katero je zahtevo za dostop do zaprosila…………., v katerem je organ spraševal o morebitnem konfliktu interesov, in odgovora organa na to zaprosilo, vezano na konflikt interesov, zavrnil. Upoštevaje navedeno je organ ugotovil, da je o zahtevi prosilca že vodil postopek v skladu z ZDIJZ. Po vsebini gre namreč pri obeh zahtevah prosilca za zahtevo z isto vsebino, ki je vezana na institut nezdružljivosti funkcije, kot ga urejajo določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo in 158/20), ki pa je bila s strani prosilca različno ubesedena, kot to izhaja iz obeh njegovih zahtev (prva z dne 30. 12. 2020 in druga z dne 28. 1. 2021). Glede na to, da je organ o isti upravni zadevi že izdal zavrnilno odločbo in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo, je organ, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, zahtevo prosilca zavrgel. Organ je odločil, da posebni stroški v postopku niso nastali in da je sklep oproščen plačila upravne takse.

Zoper sklep organa št. 0900-10/2021-2 30005 je prosilec dne 13. 2. 2021 vložil pritožbo (dalje izpodbijan sklep), v kateri navaja, da je dne 12. 2. 2021 prevzel Sklep KPK št. 0900-10/2021-2 30005 z dne 9. 2. 2021, ki ga prepričuje, da je dvakrat vprašal isto vprašanje, kar pa ni res, saj je v prvem zaprosilu IJZ preverjal………….., v drugem zaprosilu IJZ pa…………, vse z željo se prepričati …………Navaja, da ga……

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novo odločitvijo, zato jo je, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, dne 18. 2. 2021, poslal v odločanje IP.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom  in prvim odstavkom 259. člena ZUP, izpodbijani sklep organa preizkusil v delu, v katerem ga je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.  

V obravnavani zadevi je organ zahtevo prosilca na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel, ker naj bi o isti zahtevi prosilca že odločil. Navedena določba ZUP pravi, da če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, organ s sklepom zahtevo stranke zavrže. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Prosilec v pritožbi nasprotuje ugotovitvi organa, da je bilo o njegovi (isti) zahtevi že odločeno,  zato je IP v tem pritožbenem postopku presojal, ali je organ postopal pravilno, ko je zahtevo prosilca z dne 28. 1. 2021 zavrgel.

Po pregledu spisovne dokumentacije v zadevah organa št. 0900-10/2021 in št. 0900-50/2020 IP ugotavlja, da je odločitev organa pravilna. Ne drži namreč zatrjevanje prosilca, da je z zahtevo z dne 28. 1. 2021 zahteval drugo informacijo kot z zahtevo z dne 30. 12. 2020, o kateri je organ že odločil z odločbo št. 0900-50/2020-2 z dne 25. 1. 2021. Pri opredelitvi, ali gre za isto informacijo javnega značaja, je namreč treba izhajati iz definicije informacije javnega značaja, kot jo določa 4. člen ZDIJZ, ki pravi, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:

-   da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),

-    da organ z njo razpolaga,

-    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Izhajajoč iz navedene definicije informacije javnega značaja gre zaključiti, da so predmet zahteve po ZDIJZ lahko samo informacije, ki se že nahajajo v obliki dokumentov, kar pomeni, da se v postopku po ZDIJZ presoja, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti in ali so ti dokumenti prosto dostopni javnosti. V konkretni zadevi je torej ključno vprašanje, ali je prosilec z zahtevo z dne 28. 1. 2021 zahteval iste dokumente, o katerih je organ že odločal, ne glede na to, kako je prosilec oblikoval vprašanje po informaciji in kaj je s tem vprašanjem zasledoval oz. kaj naj bi po njegovem zahtevani dokumenti izkazovali.

Z vpogledom v zahtevi prosilca z dne 30. 12. 2020 in 28. 1. 2021 IP ugotavlja, da gre za zahtevi, ki se nanašata na isto vsebino (vezano na zaprosilo in mnenje, ki naj bi bilo izdano…………….) in katerima bi posledično ustrezali isti dokumenti (če bi organ z njimi razpolagal). Posledično je mogoče zaključiti, da gre za isto upravno zadevo. Slediti gre torej zaključku organa, ki je v izpodbijanem sklepu ugotovil, da gre po vsebini pri obeh zahtevah prosilca za zahtevo z isto vsebino, ki je vezana na institut nezdružljivosti funkcije, kot ga urejajo določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo in 158/20), ki pa je bila s strani prosilca različno ubesedena, kot to izhaja iz obeh njegovih zahtev (prva z dne 30. 12. 2020 in druga z dne 28. 1. 2020).

Ker je organ o zahtevi prosilca za iste dokumente že odločil z odločbo št. 0900-50/2020-2 z dne 25. 1. 2021, je ravnal pravilno, ko je njegovo zahtevo z dne 28. 1. 2021 z izpodbijanim sklepom, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, zavrgel. Organ je namreč o isti upravni zadevi že vodil postopek in izdal zavrnilno odločbo, dejansko stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo (organ je namreč v odstopu pritožbe IP v dopisu št. 0900-10/2021/4 z dne 17. 2. 2021 pojasnil, da s tozadevnimi zahtevanimi dokumenti še vedno ne razpolaga, kot tudi ni razpolagal v času izdaje odločbe št. 0900-50/2020-2 z dne 25. 1. 2021).

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka