prosilec - Klub goriških študentov

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ z dopisom zavrnil dostop zaradi nepopolne vloge. V pritožbenem postopku je IP primarno ugotovil, da organ sodi med zavezance po prvem odstavku 1. členu ZDIJZ, v obsegu, kot velja za »druge osebe javnega prava«, kar pomeni, da je zavezan k transparentnosti v celotni sferi svojega delovanja, saj zanj velja opredelitev informacije javnega značaja, kot je določena v prvem odstavku 4. čl. ZDIJZ.  Organ je o zahtevi prosilca sicer odločil z dopisom, vendar je IP ocenil, da ga je po njegovi vsebini mogoče obravnavati kot sklep o zavrženju, zoper katerega ima prosilec pravico do pritožbe. Nadalje je IP presojal, ali je zahteva prosilca popolna in torej sposobna vsebinske obravnave in ugotovil, da vsebuje vse sestavine, ki jih ZDIJZ v 17. členu določa kot obvezne vsebine zahteve. Prav tako IP ni sledil zatrjevanju organa, da je zahteva preobširna v interpretaciji, saj je prosilec povsem jasno navedel, kaj zahteva. Glede na navedeno je IP pritožbi ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje, v katerem se mora konkretno opredeliti do zahtevanih informacij.

ODLOČBA:

Številka: 090-60/2021/2

Datum: 26. 2. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 3. 2. 2021, zoper odgovor z dne 2. 2. 2021, brez številke, Kluba goriških študentov, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 3. 2. 2021 se ugodi in se odgovor Kluba goriških študentov z dne 2. 2. 2021 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 5. 1. 2021 zahteval, da mu organ v elektronski obliki posreduje račune, ki so zajeti v priloženi bilanci za stroškovna mesta:

• str. majice,
• drugi stroški materiala,
• mat. za promocijo,
• stroški kilometrina po pn,
• storitve odvetnika + notarja,
• reprezentanca,
• delo dijakov in študentov - M servis - pomensko,
• str. teambuilding,
• str. razna dela na klubu,
• priprava dokumentacije-nepremičnina,
• organizacija prireditev-tehnič. real,
• nastopi skupin, posameznikov na prireditvah,
• str. izvršbe,
• str-avtorskega dela- podjemne pog.
• pogodba - vse med Kristjan Vuk s.p.
• pogodbo za band »Elvis Jacson«
• v letu 2019 in 2020 računi kjer je razvidno, kdo je dobil sredstva nakazana preko M-servisa oz. M JOB d.o.o.
• zapisnike organov kluba z gradivom za leto 2018, 2019, 2020 (upravnega odbora, nadzornega senata, častnega razsodišča, občnega zbora )
• analitično konto kartico za leto 2018, 2019, (delno)2020
• najemno pogodbo med MONG (Mestno občino Nova Gorica) in KGŠ (Klub goriških študentov) za najem prostorov
• računi za Nino Pušnik s.p. v letu 2019 in 2020
• potni stroški Sara Grmek v letu 2019 in 2020
• bilanco ŠOS za leto 2018, 2019 in delno za 2020,
• projektna poročila za leto 2018, 2019, 2020,
• pooblastilo Tina Klemenc za preverjanje članstva na OZ 30.12.2020,
• računi v letu 2018, 2019 in 2020 Marko Graton s.p.

Organ je z dopisom z dne 25. 1. 2021 prosilca pozval, da vlogo dopolni v roku 3 delovnih dni.

Prosilec je z dopisom z dne 28. 1. 2021 odgovoril na poziv organa in navedel, da je bil zahtevek pripravljen na formularju IP, ki je javno dostopen, zato njegova vloga ne more biti sporna. Prav tako organ v vlogi za dopolnitev ni navedel, kaj mora vlagatelj dopolniti oz. kako mora uskladiti vlogo, da bo ustrezna za obravnavo. V izogib nejasnostim je prosilec ponovil seznam zahtevane dokumentacije.

Organ je z dopisom z dne 2. 2. 2021, ki ga je v zadevi poimenoval: Zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja, obvestil prosilca, da je dopolnitev zahteve o dostopu informacij javnega značaja Upravni odbor na svoji 1. izredni seji pregledal in jo na podlagi 19. člena ZDIJZ zavrnil.

V utemeljitvi je organ navedel, da je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja primoran zavrniti, saj ne ustreza določbam 17. člena, 12. člena in 16. člena ZDIJZ. Ob tem je dodal, da ZDIJZ v 17. členu kot obvezno vsebino zahteve navaja v 1. točki naslov prosilca oz. njegovega zastopnika oz. pooblaščenca. Naslov prosilca je v zahtevi nepopoln. Ta isti člen v 2. točki navaja tudi opredelitev informacije, s katero se želi prosilec seznaniti. Informacije, s katerimi se želi prosilec seznaniti, so v veliki meri preobširne v interpretaciji, saj organu glede na napisano ni znano, kakšno informacijo želi pridobiti. Glede na to, da je bila zahteva posredovana organu preko Facebook strani, se je organ pri IP pozanimal o legitimnosti takšne zahteve. IP navaja da: »se v svoji praksi še ni srečal s primerom, kjer bi organ obravnaval kot formalno zahtevo za dostop do IJZ, ki jo je prejel preko svoje Facebook strani. IP meni, da takšne vloge organ verjetno niti ne bi mogel obravnavati kot formalne pisne vloge. Določba 12. člena ZDIJZ namreč govori o pisni zahtevi, ki se skladno z določbo 16 .člena ZDIJZ vloži pri organu, za katerega prosilec meni, da razpolaga z informacijo. Pri tem mora vsebovati vse obvezne sestavine vloge iz 17. člena ZDIJZ«. Organ je zaključil, da če bi prosilec sledil navodilom, ki jih je podal na 1. redni seji Občnega zbora KGŠ predsednik delovnega predsedstva, ter navodilom IP, kot prosilec trdi, bi zahtevi z veseljem ugodil.

Prosilec je zoper zgoraj navedeni dopis vložil pritožbo z dne 3. 2. 2021, v kateri navaja, da prilaga svojo zahtevo, dva odgovora organa in svoj odgovor. Iz predložene dokumentacije, po mnenju prosilca izhaja, da je njegova zahteva legitimna in popolna. Prosilec je nadalje navedel, da je organ zahtevo zavrnil neupravičeno, saj je odgovor poslal po pošti na njegov popolni naslov, torej je izgovor organa, da naslov ni bil popoln, nerelevanten, saj je organ sam dokazal, da pozna popoln naslov. Nadalje je prosilec navedel, da je neutemeljena razlaga organa, da so zahtevane informacije preobširne in da zato »ni znano kakšno informacijo želi pridobiti«, saj so vse zahtevane informacije navedene (formulirane) enako, kot so navedene v letnem poročilu KGŠ. Poleg navedenega pa jih je podrobneje razložil v prilogi odgovora z dne 28. 1.2021. Omenjeni odgovor je bil poslan na zahtevek, ki ga je prejel s strani KGŠ, za dopolnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja dne 25.01.2021. Prosilec ob tem še pripominja, da je njegov naslov popoln v odgovoru na zahtevo organa. Poleg tega pa je organ tudi omenjeni zahtevek poslal na njegov naslov po pošti, torej naslov ni bil neznanka. Poleg tega pa organ  v svojem zahtevku po dopolnitvi vloge ni navedel niti sklepa organa, niti v čem je vloga neustrezna/ nepopolna, niti kaj naj v vlogi dopolni. Glede sklicevanja organa na to, da je bil zahtevek poslan na FB (Facebook) profil, prosilec pove, da je bil zahtevek poslan po mailu na zakonito zastopnico in tudi na vse dostopne e-maile KGŠ oz. organa, ter v vednost IP (zato se lahko objektivnost navedb tudi neposredno preveri). Na FB profil je bil poslan samo zato, da se organ ne bo mogel izogniti temu, da je dejansko res seznanjen z zahtevkom, saj je iz njihovih odgovorov jasno vidno, da se na vsak način želi izogniti posredovanju zahtevanih informacij. Prosilec zaključuje, da vlaga pritožbo, ker na vsebinsko ustrezno vlogo ni prejel zahtevanih informacij in vztraja pri svoji zahtevi, da prejme zahtevane informacije javnega značaja od KGŠ, zato naj IP ukrepa v skladu s pooblastili, pridobi in mu posreduje zahtevane informacije javnega značaja.

Organ je z dopisom z dne 15. 2. 2021 ugotovil, da je pritožba prosilca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi ter da svoje odločbe ne bo nadomestil z novo odločbo, saj prosilec na poziv ni dopolnil svoje zahteve, zato je pritožbo s prilogami odstopil v reševanje IP.

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odgovor organa v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP primarno poudarja, da ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. odst. člena ZDIJZ), in tudi postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava (1. odst. 1.a člena ZDIJZ). Po izrecni določbi druge alineje 2. odst. 1.a člena ZDIJZ je prevladujoč vpliv zagotovljen, kadar oseba javnega prava nastopa kot ustanovitelj v drugi pravni osebi zasebnega prava, ki ni gospodarska družba, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava. Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja plačilni promet (v nadaljnjem besedilu: AJPES), je v skladu s 1. odst. 3.b člena ZDIJZ in 23. člena ZDIJZ-C, dne 17. 10. 2014 vzpostavila, in od takrat naprej vodi, javni register zavezancev (v nadaljnjem besedilu: register zavezancev), v katerega se vpišejo tako zavezanci iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, kakor tudi tisti zavezanci iz druge alineje 2. odst. 1.a člena ZDIJZ, v katerih Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava neposredno nastopajo kot ustanovitelji.

IP ugotavlja, da Klub goriških študentov ni vpisan v register zavezancev po ZDIJZ. Če je pravna oseba vpisana v register, velja domneva, da je zavezanec. Če v register ni vpisana, to sicer še ne pomeni, da subjekt ne sodi med zavezance po ZDIJZ. Ugotavljanje zavezanosti je namreč sestavni del postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

IP ugotavlja, da Klub goriških študentov v obravnavanem primeru sicer ne zanika statusa zavezanca za dostop do informacij javnega značaja, ne glede na to, pa se je IP do tega vprašanja opredelil, v izogib morebitnim zapletom pri obsegu posredovanja zahtevanih informacij.

Klub goriških študentov oz. organ ima statusno pravno obliko društva (vir: AJPES), ki je prostovoljna, apolitična organizacija slovenskih in tujih dijakov in študentov, katerih namen je povezovanje, dodatno izobraževanje ter kulturno, športno in drugo udejstvovanje (vir: spletna stran KGŠ: https://kgs.si/o-klubu/ ). V skladu s 3. členom Zakona o skupnosti študentov (dalje ZSkuS) in pogojih zajetih v Študentski ustavi, organ sodi med organizacijske oblike povezovanja v Študentski organizaciji Slovenije, kot študentska organizacija lokalne skupnosti. Za Študentsko organizacijo Slovenije in njene organizacijske oblike, kamor, kot rečeno, sodi tudi organ, ter pravne osebe, v katerih imajo Študentska organizacija Slovenije ali njene organizacijske oblike prevladujoč vpliv, pa se v skladu z 11. odstavkom navedenega člena ZSkuS uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, kot velja za druge osebe javnega prava.

Glede na navedeno organ sodi med zavezance po prvem odstavku 1. členu ZDIJZ, v obsegu, kot velja za »druge osebe javnega prava«, kar pomeni, da je zavezan k transparentnosti v celotni sferi svojega delovanja, saj zanj velja opredelitev informacije javnega značaja, kot je določena v prvem odstavku 4. čl. ZDIJZ.

Nadalje IP ugotavlja, da je organ v obravnavanem primeru zahtevo prosilca zavrnil z dopisom kot nepopolno, kar pa ni pravilna oblika odločanja po ZUP, ki v primeru nepopolne vloge določa, da mora organ s sklepom vlogo zavreči. Zoper ta sklep pa je dovoljena pritožba (67. čl. ZUP). Izpodbijani dopis organa torej ni poimenovan kot sklep, vendar pa je IP ocenil, da ga je po njegovi vsebini mogoče obravnavati kot sklep o zavrženju, zoper katerega ima prosilec pravico do pritožbe.

IP je zato v okviru pritožbenega postopka ugotavljal, ali je zahteva prosilca popolna in torej sposobna vsebinske obravnave. V skladu s 17. členom ZDIJZ mora zahteva za dostop do informacij javnega značaja vsebovati naslednje obvezne sestavine: navedbo organa, ki se mu se pošilja, glede podatkov o prosilcu pa: osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. V zahtevi za dostop do informacij javnega značaja mora prosilec: opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Izrecno je določeno, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu.

IP ugotavlja, da je prosilec vložil zahtevo po ZDIJZ v okviru elektronskega sporočila z dne 5. 1. 2021, posredovanega na elektronski naslov info@kgs.si, (kot je naveden na spletni strani organa, op. IP), v katerem je na »obrazcu« (ki ga ima IP objavljenega na svoji spletni strani kot neobvezujoča pomoč pri vložitvi zahteve, op. IP) napisal, da naj mu organ v obliki e- zapisa posreduje dokumente, ki so navedeni zgoraj. Glede na zgoraj navedene obvezne sestavine, ki jih mora zahteva po ZDIJZ vsebovati, IP ugotavlja, da prosilec v svoji zahtevi dejansko ni navedel popolnega naslova za vročanje, saj ni navedel kraja, vendar pa je organ že s tem, ko je prosilcu posredoval poziv za dopolnitev vloge na njegov naslov, izkazal, da navedeni podatek v zahtevi ni nepopoln, kar pravilno ugotavlja tudi prosilec v pritožbi. Prosilec je z dopisom z dne 28. 1. 2021 vlogo dopolnil, saj iz tega dopisa nedvomno izhaja tudi popoln naslov prosilca za vročanje. Ob tem je prosilec iz previdnosti ponovil svojo zahtevo.

IP torej z vpogledom v vlogo z dne 5. 1. 2021 in dopolnjeno vlogo z dne 28. 1. 2021 ugotavlja, da vsebuje vse sestavine, ki jih ZDIJZ v 17. členu določa kot obvezne vsebine zahteve. Navedeni so podatki o organu in prosilcu ter dokumenti, ki so predmet zahteve, z izbrano obliko: drug e-zapis. Vloga je tudi podpisana. IP se ob tem strinja s pritožbenimi navedbami prosilca, da je brezpredmetna trditev organa, da je prosilec zahtevo objavil na Facebook, saj je v konkretnem primeru ključna ugotovitev, da je bila zahteva posredovana na uradni e- naslov organa in temu organ niti ne oporeka. Komu oz. kam vse je prosilec svojo zahtevo naslovil, pa za obravnavanje zahteve s strani organa ni relevantno oz. ne vpliva na samo odločanje o zahtevi.

IP nadalje tudi ne more slediti zatrjevanju organa, da je zahteva preobširna v interpretaciji, saj je prosilec povsem jasno navedel, da zahteva npr. račune, ki so zajeti v priloženi bilanci za stroškovna mesta. Prosilec se je torej v svoji zahtevi skliceval na bilanco, ki jo je pripravil organ, zato je povsem logično, da organ ve, iz katerih dokumentov je izvedel stanje, kot je prikazano v bilanci. Prav tako ne more biti dvoma pri opredelitvi dokumentov, kot so pogodbe, zapisniki, saj jih je prosilec vselej opredelil po vsebini kot npr. pogodba za band »Elvis Jacson«,  zapisnike Upravnega odbora za določena leta, itd. Dejstvo je, da organ od prosilca ne more pričakovati (niti zahtevati), da bi moral dokumente konkretizirati npr. z evidenčno številko ali še bolj podrobno vsebinsko. ZDIJZ namreč nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, kar je bilo v konkretnem primeru nedvomno izpolnjeno. Po drugi strani pa se od organa utemeljeno pričakuje, da svoje dokumente dobro pozna. Dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta bi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Vsekakor pa čas in delo iskanja zahtevanih dokumentov, pa tudi velik obseg zahtevanih dokumentov, nikakor ne sme in ne more biti razlog za zavrnitev zahteve prosilca, saj ZDIJZ te omejitve ne daje. To izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da »veliko dela za organ« ni zakonska izjema po ZDIJZ, zaradi katere bi bilo mogoče dostop zavrniti.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da ne more slediti odločitvi organa, da je zahteva nepopolna, saj vsebuje vse sestavine, ki jih nalaga ZDIJZ, zato je zahteva prosilca z dne 5. 1. 2021 dopolnjena dne 28. 1. 2021, sposobna vsebinske obravnave. Poleg tega pa se organ med postopkom obravnavanja vloge, niti ni izjasnil, v katerem delu je vloga nepopolna, zato tudi iz tega razloga ni mogoče slediti odločitvi organa. To pomeni, da je organ dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, zato je treba izpodbijani dopis z dne 2. 2. 2021, ki ga je IP obravnaval kot sklep, odpraviti, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP.

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker je organ z izpodbijanim sklepom dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.

V ponovljenem postopku se bo moral organ konkretno opredeliti do zahtevanih informacij. Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo katero od izjem iz 5. a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, mora natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo oziroma zavrnejo in na podlagi katere izjeme, ki jo mora obrazložiti in konkretizirati na zahtevane dokumente. Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo katero izmed zakonskih izjem od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila ali celotni dokument. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero informacijo je prekril in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) in katero izjemo predstavljajo.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, zato je treba izpodbijani dopis oz. sklep odpraviti, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP. IP je zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka