prosilec - Kabinet predsednika Vlade RS

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov, ki so nastali na podlagi njegovih obvestil, iz razloga, da z dokumenti ne razpolaga. IP po preučitvi pritožbe ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, prosilec pa zgolj pavšalno navaja, da se ne strinja z odločitvijo.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-345/2024/5

Datum: 20. 9. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 29. 7. 2024, zoper odločbo Kabineta predsednika Vlade RS, Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana  (v nadaljevanju: organ), št. 090-18/2024/8, z dne 23. 7. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.   Pritožba prosilca z dne 29. 7. 2024 zoper odločbo Kabineta predsednika Vlade RS, št. 090-18/2024/8, z dne 23. 7. 2024, se zavrne.

2.   Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 20. 5. 2024 prejel zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero prosilec zahteva posredovanje dokumentov, ki so nastali na osnovi vseh obvestil prosilca o tem, da pristojni organ za nadzor trga (TIRS) ne podaja ustrezno učinkovito, celovito ter ažurno objave za slovenske kupce dostopne nevarne proizvode in na slovenskem trgu dostopne proizvode, ki so neskladni z veljavnimi predpisi.

Organ je o zahtevi prosilca dne 23. 7. 2024 odločil z odločbo št. 090-18/2024/8, s katero je zahtevo prosilca zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo dne 29. 7. 2024, v kateri navaja, da bi morali pri organu poleg vhodnih dokumentov, ki jih predstavljajo njegova sporočila, nastati še drugi dokumenti in bi mu organ moral posredovati vsaj izpis popisa spisov.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 30. 8. 2024, odstopil v odločanje IP. Po pozivu IP je dne 20. 9. 2024 poslal še manjkajočo dokumentacijo (izpodbijano odločbo).

Pritožba ni utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

2.     Informacija javnega značaja

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali zahtevane informacije predstavljajo informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz navedene določbe in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd., ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

IP po pregledu spisovne dokumentacije ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Kot je ob odstopu pritožbe pojasnil organ, je prosilcu v preteklosti že posredoval dokumente, ki so nastali v zvezi z domnevno neučinkovitim delovanjem TIRS-a na področju nadzora trga, v obravnavani zadevi pa je prosilec zahteval dokumente, ki so nastali na podlagi prijav prosilca v zvezi z domnevno neažurnim ali neprimernim obveščanjem javnosti o nevarnih in/ali neskladnih proizvodih, ti pa pri organu ne obstajajo, kar je organ preveril v evidenci dokumentarnega gradiva (pri čemer organ še poudarja, da sam nima pristojnosti nadzora in ukrepanja nad delovanjem TIRS). IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). Ob tem IP še dodaja, da prosilec v pritožbi zgolj pavšalno navaja, da se z odločitvijo ne strinja.

IP še poudarja, da namen postopka po ZDIJZ ni preverjanje pravilnosti in zakonitosti poslovanja organov, temveč presoja, ali zahtevani dokument obstaja in ali gre za informacijo javnega značaja, glede katere velja prosti dostop. Na podlagi vsega navedenega tako prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da bi mu organ moral posredovati vsaj izpis iz evidence dokumentarnega gradiva, IP pojasnjuje, da iz zahteve prosilca z dne 20. 5. 2024 to ne izhaja, v pritožbi pa prosilec svoje zahteve ne more razširiti. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa.

3.     Sklepno

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke