prosilec - Kabinet predsednika Vlade RS
+ -Številka: 090-333/2024
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje vseh prilog, ki so sestavni del dokumentov, ki so bili prosilcu že posredovani. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
ODLOČBA:
Številka: 090-333/2024/3
Datum: 16. 10. 2024
Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 12. 8. 2024, zoper odločbo Kabineta predsednika vlade, Gregorčičeva ulica 20, 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-18/2024/15 z dne 6. 8. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 12. 8. 2024 zoper odločbo Kabineta predsednika vlade, št. 090-18/2024/15 z dne 6. 8. 2024, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
(1) Prosilec je dne 27. 5. 2024, na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje vseh prilog, ki so sestavni del dokumentov, ki so bile prosilcu posredovane z dopisom št. 090-12/2024/6 z dne 14. 5. 2024 ter posredovanje priporočila Varuha človekovih pravic, na katerega se organ sklicuje v dopisu št. 092-8/2024/92 z dne 28. 2. 2024.
(2) Zahtevo prosilca je organ delno zavrnil z odločbo št. 090-18/2024/15 z dne 6. 8. 2024. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ in pojasnil, da je prosilcu z dopisom št. 090-12/2024/6 z dne 14. 5. 2024 posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga. Med dokumentacijo ni prilog, na katere se sklicuje Tržni inšpektorat v dopisih, ki jih je Kabinetu predsedniku vlade posredovalo Ministrstvo za gospodarski razvoj, turizem in šport, zato je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. Glede zahtevanega poročila Varuha človekovih pravic je organ prosilcu posredoval napotilo na povezavo: https://www.varuh-rs.si/kaj-delamo/varovanje-pravic-po-podrocjih/pravosodje/levimeni/primer/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=7440&cHash=a37549836ddd006bcb51af32db45a79d.
(3) Dne 12. 8. 2024 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-18/2024/15 z dne 6. 8. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), iz katere izhaja, da prereka odločitev organa v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do prilog dokumentov, ki so mu bili posredovani z dopisom št. 090-12/2024/6 z dne 14. 5. 2024. Prosilec zahteva posredovanje celotnih dokumentov, vključno s prilogami.
(4) Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-18/2024/24 z dne 16. 8. 2024, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-18/2024/24 z dne 16. 8. 2024 je organ pojasnil, da so prosilcu z dopisom, št. 090-12/2024/6 z dne 14. 5. 2024, omogočili dostop do dokumentacije, za katero je zaprosil in s katero razpolagajo, med drugim tudi do dokumenta št. 092-8/2023/107 (na katerega je bila vezana njegova nadaljnja zahteva za posredovanje informacij javnega značaja). Iz priložene dokumentacije, ki jo je prosilec že prejel, je razvidno, da jim je Ministrstvo za gospodarstvo, tehnologijo in šport posredovalo pojasnila Tržnega inšpektorata RS kot odgovor na njihovo zaprosilo za opredelitev do navedb, vendar brez prilog Tržnega inšpektorata, kar je razvidno tudi iz navedb prilog v dopisu ministrstva. Organ je IP priložil dokument št. 301-1/2023/38 z dne 23. 2. 2023, iz katerega izhaja odgovor Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in popis prilog, ki so bile posredovane organu.
Pritožba ni utemeljena.
(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
(6) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.
(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(8) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.
(9) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusita tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.
(10) Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa, IP ne dvomi v navedbe, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. IP je vpogledal v dokument št. 301-1/2023/38 z dne 23. 2. 2023, iz katerega izhaja odgovor Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in popis prilog, ki jih je organ tozadevno prejel in jih tudi posredoval prosilcu, pri čemer je ugotovil, da je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport organu posredoval poročila in pojasnila TIRS brez prilog, kar izrecno izhaja tudi iz dokumenta št. 301-1/2023/38 z dne 23. 2. 2023, v katerem je zapisano »poročila in pojasnila TIRS, brez prilog«. Glede na vse navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti (priloge) pri organu ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP).
(11) Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.
(12) Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(13) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(14) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Urša Pleterski
Raziskovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke