prosilec - Kabinet predsednika Vlade RS

POVZETEK:

Prosilec je želel prejeti imena vseh oseb, ki so se kot lobisti določene družbe, udeležili sestanka s premierjem. Organ je prosilcu posredoval podatke tistih oseb, ki so bili zakoniti zastopniki družbe oz. je obstajala zakonska podlaga za razkritje njihovih imen. Prosilec se je pritožil, ker ni prejel vseh imen. IP je ugotovil, da je organ ravnal pravilno, s tem da je kot varovane osebne podatke prekril tiste posameznike, ki so zaposleni v zasebnem sektorju in hkrati niso zakoniti zastopniki družbe oz. za njihovo razkritje ni podlage v zakonu.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-286/2024/2

Datum:   8. 8. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05,  s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 7. 2024, zoper zavrnilni odgovor Kabineta predsednika vlade, Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) z dne 16. 7. 2024, v zadevi dostopa do informacije za medije, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 17. 7. 2024 zoper zavrnilni odgovor Kabineta predsednika vlade z dne 16. 7. 2024 se zavrne.

2.    Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je 15. 7. 2024 na organ naslovil novinarska vprašanja o obisku lobistov kitajske družbe …, in sicer:

- ali so se lobisti sestali s predsednikom vlade …?

- če so se sestali s premierjem …, kdo iz kabineta predsednika vlade je še sodeloval na sestanku? Če se niso sestali s premierjem, s kom iz kabineta predsednika vlade so se sestali?

- kakšen je bil namen obiska …predstavnikov? Je bilo na sestanku govora tudi o 170 milijonih evrov, ki jih kitajsko podjetje zaradi lanske vladine spremembe sklepa o varnosti omrežja 5G v Sloveniji terja od države?

- kdo je bil v … ekipi, ki je prišla v Kabinet predsednika vlade?

(2) Organ je prosilcu dne 16. 7. 2024 podal odgovore na vprašanja, prosilec pa je vztrajal pri imenih članov … delegacije. Organ je prosilcu pojasnil, da mu lahko posreduje le podatke o članih delegacije, ki so bili tam kot javni uslužbenci ali funkcionarji, osebe pooblaščen za zastopanje pravne osebe in druge osebe, katerih ime in priimek sta že po zakonu javna. Organ je povedal, da se je sestanka s strani … udeležilo 5 oseb, imena treh je organ prosilcu posredoval, za dva pa je navedel le funkcijo, ki jo v podjetju opravljata (strokovni sodelavec in vodja oddelka …), ne pa tudi njunih imen. Prosilec je vztrajal pri imenih preostalih dveh članov, organ pa je znova navedel, da za to nima podlage, saj gre za varovane osebne podatke.

(3) Prosilec je dne 17. 7. 2024 vložil zahtevo za razkritje imen udeležencev sestanka med predstavniki podjetja … in slovenske vlade. Mnenja je, da organ nima pravice prikrivati imen lobistov, ki se sestajajo s premierjem in drugimi visokimi člani njegove vlade.

(4) Organ je prosilčevo zahtevo po razkritju imen udeležencev štel za pritožbo zoper zavrnilni odgovor in jo kot dovoljeno in pravočasno odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-34/2024/2 z dne 25. 7. 2024. Organ je v odstopu dodatno pojasnil, da je bil po srečanju izpolnjen Zapis lobirancev o stiku z lobisti, v katerem so bili poimensko navedeni vsi udeleženci srečanja, tudi dve osebi, ki sta v podjetju zaposleni, nista pa zastopnika podjetja. Zapis je bil v zakonskem roku posredovan KPK in objavljen v aplikaciji ERAR.

Pritožba ni utemeljena.

(5) Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ. V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in ZMed.

(6) IP ugotavlja, da je organ dne 16. 7. 2024 prosilcu odgovoril, da nima pravne podlage za posredovanje zahtevanih informacij, saj gre za varovane osebne podatke po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed je IP štel omenjeni odgovor kot zavrnilno odločbo.

(7) Po določbi devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Na podlagi navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP vedno omejen na naslednji zaporedni fazi:

- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ.

(8) Organ je ugotovil, da razpolaga z dokumentom, v katerem so navedena imena vseh udeležencev sestanka (Zapis lobirancev o stiku z lobisti). Glede na navedeno IP ugotavlja, da je pritožba dovoljena na podlagi 45. člena ZMed, saj so izpolnjeni procesni pogoji za obravnavanje pritožbe. IP je v nadaljevanju opravil tudi vsebinski preizkus zahteve.

(9) Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(10) Dne 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki je v določenih delih nadomestila določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1), ki določa, da osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe). Kot obdelavo osebnih podatkov pa Splošna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe).

(11) Obdelava osebnih podatkov, s tem pa tudi posredovanje podatkov prosilcu na podlagi ZDIJZ, je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, v obravnavanem primeru pride v poštev predvsem, da gre za obdelavo, za katero je podana podlaga v zakonu.

(12) Iz odločbe in dokumentacije, ki je bila predmet presoje, izhaja, da je organ na dokumentu razkril podatke o lobistih, ki so zakoniti zastopniki interesne organizacije, za katero lobira, ne pa tudi lobistov, ki lobirajo za interesno organizacijo, v kateri so zaposleni, niso pa hkrati posamezniki, ki so zakoniti zastopniki te organizacije. Takšna odločitev je skladna tudi z dosedanjo prakso IP[1], in sicer, da so osebni podatki lobistov (ki niso tudi zakoniti zastopniki gospodarske družbe) varovani osebni podatki, saj ni zakonske podlage, na podlagi katere bi bili ti osebni podatki javni.

(13) Tovrstna odločitev je skladna tudi s siceršnjimi odločbami IP, da so podatki zaposlenih v zasebnem sektorju varovani osebni podatki, razen v primerih, ko gre za zakonite zastopnike družbe, oz. ko je podana določena izjema v zakonu, ki utemeljuje njihovo razkritje, ki pa v obravnavani zadevi ni podana. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da ima javnost pravico vedeti, kateri lobist se sestaja s premierjem, saj za to ni zakonske podlage. Zakon, ki ureja lobiranje, namreč ne določa, da so tovrstni podatki javni.

(14) Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Glej npr. odločbo IP št. 090-197/2011/37 z dne 14. 11. 2011, 090-187/2018/2 z dne 14. 9. 2018, 090-214/2020/6 z dne 4. 12. 2020, 090-155/2023/4 z dne 21. 6. 2023.