prosilec - Kabinet predsednika Vlade RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi varstva osebnih podatkov delno zavrnil zahtevo prosilke po posredovanju kopije celotne evidence obiskovalcev v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije v določenem časovnem obdobju. IP je ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je prekril imena in priimke obiskovalcev, ki so bili pri gostiteljih na zasebnem obisku. Gre namreč za podatke, ki niso v neposredni zvezi s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, pri čemer je potrebno izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov ter načela sorazmernosti. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-208/2024/4

Datum: 21. 6. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi medija 24ur.com, POP TV d.o.o., Kranjčeva ulica 26, 1000 Ljubljana, po novinarki …….. (v nadaljevanju prosilka) z dne 30. 5. 2024, zoper odločbo Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva ulica 20-25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-19/2024-3 z dne 20. 5. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 30. 5. 2024 zoper odločbo Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije, št. 090-19/2024-3 z dne 20. 5. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilka je dne 8. 5. 2024 po elektronski pošti na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosila za posredovanje kopije celotne evidence obiskovalcev v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije v letošnjem letu, torej od dne 1. 1. 2024 do dne 7. 5. 2024.

(2) O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št. 090-19/2024/3 z dne 20. 5. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je delno zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije zaradi neobstoja dokumentacije ter izjeme varstva osebnih podatkov. V obrazložitvi slednje je navedel, da se skladno z Evidenco dejavnosti obdelave upravljavca evidence obiskovalcev v Generalnem sekretariatu Vade Republike Slovenije, Kabinetu predsednika Vlade, Uradu Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, Uradu Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Ministrstvu za zunanje zadeve in Protokolu Vlade Republike Slovenije, evidence obiskovalcev hranijo 14 dni. Iz navedenega razloga organ ob prejemu zahteve, tj. dne 8. 5. 2024, ni razpolagal z evidenco za celotno obdobje, kot ga v zahtevi navaja prosilka. Organ namreč razpolaga z evidenco za obdobje zadnjih 14 dni od prejema zahteve, torej od vključno dne 24. 4. 2024 dalje. Nadalje je organ pojasnil, da seznam obiskovalcev vsebuje imena in priimke obiskovalcev, pri čemer je izpostavil, da so določeni osebni podatki varovani, saj ne obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje, zato je dostop do slednjih zavrnil, je pa prosilki posredoval določene osebne podatke na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(3) Dne 30. 5. 2024 je prosilka zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo. V njej navaja, da odločitve organa glede neobstoja dokumentacije za obdobje od dne 1. 1. do dne 23. 4. 2024 ne izpodbija, izpodbija pa odločitev organa, ki se nanaša na obdobje od dne 24. 4. do dne 8. 5. 2024. Izpostavlja namreč, da ji je organ odobril le posredovanje tistega dela seznama, ki vsebuje imena in priimke obiskovalcev, ki so javni uslužbenci, medtem, ko je posredovanje imen in priimkov ostalih obiskovalcev zavrnil z argumentacijo, da gre za varovane osebne podatke. Prosilka meni, da obstaja pravna podlaga za posredovanje tudi teh osebnih podatkov, in sicer v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Predsednik vlade je najvišji funkcionar, ki preko svoje funkcije usmerja in usklajuje izvajanje celotne državne politike. Javnost ima pravico vedeti, s kom se predsednik vlade srečuje v prostorih organa in s kom se srečujejo člani njegovega kabineta. Po mnenju prosilke so vse osebe, ki so obiskale organ, lahko obisk izvedle le v povezavi z opravljanjem javne funkcije predsednika vlade, zato meni, da bi moral organ vse osebne podatke razkriti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako navaja, da organ ni presojal, ali so posamezniki, ki so obiskali organ, povezani s porabo javnih sredstev. Podlago za razkritje osebnih v obravnavanem primeru pa, poleg ZDIJZ, po njeni oceni predstavljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2) in določbe Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov).

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP. Ob odstopu pritožbe je organ dodatno pojasnil, da je na podlagi seznama oziroma evidence obiskovalcev opravil poizvedbo pri posameznih gostiteljih, saj sam sistem evidentiranja obiskovalcev ne omogoča zaznambe namena obiska posameznega obiskovalca (npr. delovni, zasebni obisk ipd.). Na podlagi pojasnil gostiteljev za vsak posamezni obisk oziroma za vsakega obiskovalca posebej, je bil seznam prečiščen tako, da so na njem prekriti osebni podatki tistih posameznikov, ki obiska niso opravili kot javni uslužbenci, javni funkcionarji, osebe pooblaščene za zastopanje pravne osebe ali kot druge osebe, katere ime in priimek sta že po zakonu javna oziroma fizičnih oseb z zasebnim namenom obiska. Ob tem se sklicuje na odločbo IP št. 090-110/2014/6 z dne 30. 7. 2014.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Navedeno je IP prejel dne 19. 6. 2024.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(7) Upoštevaje izrecne pritožbene navedbe prosilke IP ugotavlja, da slednja odločbo prvostopenjskega organa izpodbija le v delu, s katerim je organ dostop do zahtevane dokumentacije zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. Posledično je takšen tudi obseg pritožbene presoje IP.

(8) V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da seznam obiskovalcev vsebuje imena in priimke obiskovalcev, ki lahko v določenih primerih sodijo v t.i. kategorijo varovanih osebnih podatkov, in kot taki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Za razkritje tovrstnih osebnih podatkov bi morala obstajati izrecna pravna podlaga, ki pa je v zakonodaji ni, zato je organ dostop do navedenih informacij zavrnil.

(9) Ker je organ dostop do zahtevanih podatkov zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov, prosilka pa dvomi v pravilnost anonimiziranja zahtevanega dokumenta, je IP v pritožbenem postopku ugotavljal, ali se je organ upravičeno skliceval na navedeno izjemo in pri tem pravilno uporabil t.i. institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ).

(10) Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(11) Prva točka 4. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) določa, da pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov). Upoštevaje pojem osebnega podatka predstavlja ime in priimek posameznika, ki je na seznamu naveden kot obiskovalec Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije, njegov osebni podatek. 

(12) Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po 4. členu, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(13) Organ je dne 19. 6. 2024 IP dostavil neanonimiziran seznam, ki ga je pripravil upravljavec sistema za evidentiranje obiskovalcev v Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije, Kabinetu predsednika vlade, Uradu Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, Uradu Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Ministrstvu za zunanje zadeve in Protokolu Vlade Republike Slovenije ter pri tem dodal, da sistem evidentiranja obiskovalcev ne omogoča, da bi se pri vsakem izmed obiskovalcev zabeležil namen njegovega obiska. Ponovno je pojasnil, da je po prejemu seznama, ki mu ga je posredoval upravljavec (Generalni sekretariat vlade), opravil poizvedbo pri posameznih gostiteljih z namenom, da ugotovi namen obiska posameznega obiskovalca. Ob tem je izrecno navedel, kateri posamezniku so bili po besedah gostiteljev na zasebnem obisku. Dostop do imena in priimkov slednjih je zavrnil, saj za njihovo razkritje ni podane pravne podlage. Ob tem je še dodal, da so na seznamu, ki mu ga je posredoval upravitelj sistema, kot gostitelji navedeni tudi javni uslužbenci, ki niso zaposleni v Kabinetu predsednika vlade, temveč na Generalnem sekretariatu oziroma na Protokolu Republike Slovenije, zato tega dela seznama, ki se nanaša na njih kot gostitelje, prosilki ni posredoval. Prav tako prosilki ni posredoval podatkov o gostiteljici, ki ima s Kabinetom predsednika vlade sklenjeno podjemno pogodbo in ima zaradi pogoste prisotnosti v Kabinetu predsednika vlade oziroma na Službi Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih (v nadaljevanju SOPP) idetnifikacijsko kartico za vstop. Ker na seznamu ni navedena v smislu gostiteljice pri organu, temveč zaradi udeležbe na sestanku na SOPP, teh podatkov organ ni posredoval prosilki. 

(14) IP je vpogledal v posredovani neanomiziran seznam ter seznam, ki ga je prosilki z dopisom št. 090-19/2024/2 z dne 20. 5. 2024 posredoval organ in ugotovil, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena.

(15) IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko prosilki ni posredoval informacij glede gostiteljev, ki niso zaposleni v Kabinetu predsednika vlade, temveč na Generalnem sekretariatu oziroma na Protokolu Republike Slovenije ter informacij glede gostiteljice, ki ima s Kabinetom predsednika vlade sklenjeno podjemno pogodbo. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015, sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 ter sodbi št. II U 431/2022-27 z dne 12. 4. 2024. Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku. IP tako ugotavlja, da navedene informacije niso predmet zahteve prosilke, saj je slednja zahtevala posredovanje kopije evidence obiskovalcev v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, ne pa tudi drugih vladnih služb, kamor npr. sodi Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, Protokol Republike Slovenije, SOPP.

(16) Prav tako je organ ravnal pravilno, ko je prekril imena in priimke obiskovalcev, ki so bili pri gostiteljih na zasebnem obisku. Gre namreč za podatke, ki niso v neposredni zvezi s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, pri čemer je potrebno izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov ter načela sorazmernosti. Slednje je zasledovano tudi v načelih omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov iz točk (b) in (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. IP poudarja, da po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. »izjemi od izjem«, niso prosto dostopni vsi podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Javni funkcionarji in javni uslužbenci se s tem, ko nastopijo funkcijo/delovno razmerje v javnem sektorju, ne odpovedo v celoti zasebnosti in pravici do varstva osebnih podatkov. Zato je napačno mnenje prosilke, da so vse osebe, ki so obiskale organ, obisk lahko izvedle le v povezavi z opravljanjem javne funkcije predsednika vlade in jih je zato dopustno razkriti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta izjema se namreč nanaša na opravljanje javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in ne na posameznike, ki so obiskali osebo v javni funkciji oz. javnega uslužbenca. Prav tako iz pojasnil organa ne izhaja, da bi bili osebni podatki obiskovalcev povezani s porabo javnih sredstev, saj gre za zasebne obiske posameznikov Namen določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje njegovih javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev in delo organa kot celote.  

(17) IP v zvezi s sklicevanjem prosilke na določbe ZVOP-2 pojasnjuje, da predmetne določbe niso uporabljive v konkretnem primeru, saj ne gre za takšno dejansko stanje, ki bi omogočalo njihovo uporabo. Tako npr. ne gre slediti mnenju prosilke, da so obiskovalci, s tem, ko so ob vstopu v prostore organa prostovoljno predali svoje osebne podatke varnostniku oziroma policistu, hkrati podali tudi privolitev za obdelavo osebnih podatkov za namen postopkov po ZDIJZ. Osebni podatki so bili namreč organu predani za namen evidentiranja obiska in ne za druge namene. Prav tako ne gre šteti, da so bili osebni podatki obiskovalcev pri organu pridobljeni na podlagi prisotnosti na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik glede na vse okoliščine ne more razumno pričakovati varstva zasebnosti. Prostori organa namreč niso javno dostopni kraji, kot je to npr. nek trg, na katerem poteka srečanje predsednika vlade in dostop do katerega je omogočen širši množici ljudi.

(18) Prav tako se IP ne strinja z navedbo prosilke, da je za razkritje vseh imen in priimkov obiskovalcev podan prevladujoč javni interes. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v taksativno naštetih primerih, ki za konkretni primer niso relevantna, zato jih IP na tem mestu ne našteva. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Ob tem IP poudarja, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Prosilka je argumente za obstoj javnega interesa navedla zelo na splošno. Izpostavlja dejstvo, da je posameznik obiskal najvišjega funkcionarja izvršilne veje oblasti (oziroma njegove najožje sodelavce), ki izvaja naloge v absolutno javnem interesu oziroma izvaja absolutno javno oblast. Zaradi tega vsega ima po mnenju prosilke javnost pravico vedeti, s kom se predsednik vlade srečuje v prostorih organa in s kom se srečujejo njegovi najožji sodelavci, ki imajo na predsednika vlade izreden vpliv. IP poudarja, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta. Splošno sklicevanje s pavšalnimi argumenti, kot izhajajo iz pritožbe, po oceni IP ni dovolj, da bi omogočilo razkritje sicer varovanih informacij. Torej zgolj konkretni razlogi za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesom javnosti. Vendar pa prosilka v obravnavanem primeru ni uspela dovolj konkretno navesti razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za zahtevane osebne podatke obiskovalcev organa.

(19) IP zaključuje, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, saj pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov, tj. imen in priimkov, do katerih je organ z izpodbijano odločbo dostop zavrnil, ni podana. Navedena odločitev sledi tudi dosedanji praksi IP, kot ta izhaja iz odločb št. 090-155/2023 z dne 21. 6. 2023, št. 090-356/2021 z dne 7. 1. 2022 ter št. 090-110/2014/6 z dne 29. 7. 2014. Iz navedenega razloga je IP pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(20) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

(21) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, uni. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke