prosilec - Kabinet predsednika Vlade RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi neobstoja zavrnil zahtevo prosilca. Upoštevajoč pojasnila organa, zakaj ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo, je IP pritožbo prosilca zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-53/2023/7

Datum: 13. 3. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), z dne 24. 1. 2023, zoper odločbo Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva ulica 20-25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 092-8/2023/54 z dne 23. 1. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 24. 1. 2023 zoper odločbo Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije, št. 092-8/2023/54 z dne 23. 1. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 4. 1. 2023 na organ naslovil elektronsko sporočilo, s katerim je na podlagi določb ZDIJZ zaprosil za posredovanje dokumentacije, ki je nastala pri organu po vseh njegovih podanih prijavah nepravilnosti pri delu farmacevtskega inšpektorja, kot to sledi iz sosledja spodnjih e-sporočil in še podrobneje priložene analize. Z zahtevanimi dokumenti se je prosilec želel seznaniti v elektronskem zapisu, s posredovanjem na njegov elektronski naslov. 

Organ je z odločbo, št. 092-8/2023/54 z dne 23. 1. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), zaradi neobstoja dokumentov v celoti zavrnil zahtevo prosilca.

Dne 24. 1. 2023 je prosilec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, v kateri navaja, da ne more verjeti, da pri organu ni nastal noben dokument v materializirani obliki, zato iz previdnostnih razlogov podaja pritožbo na odločbo.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Ker je organ prosilcu v obravnavanem primeru zavrnil dostop do informacij javnega značaja zaradi neobstoja dokumentov, je IP v nadaljevanju presojal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec zahteval posredovanje dokumentacije, ki je nastala pri organu po vseh njegovih podanih prijavah nepravilnosti pri delu farmacevtskega inšpektorja, kot to sledi iz sosledja spodnjih e-sporočil in še podrobneje priložene analize.

V obravnavani zadevi je IP organ pozval k posredovanju morebitnih dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca. V odgovoru z dne 10. 3. 2023 je organ pojasnil, da je vsako elektronsko sporočilo prosilca obravnaval z vidika svojih pristojnosti. Ker so bila elektronska sporočila, vezana na prijave domnevnih nepravilnosti (tako na trgu kot pri delu inšpekcijskih služb) vselej posredovana na elektronske naslove tudi pristojnih organov, bi po mnenju organa slednja morala navedbe temeljito preučiti in skladno s pristojnostmi po potrebi tudi ukrepati. Iz navedenega izhaja, da organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.

IP pojasnjuje, da ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z dokumenti, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). Ob enem IP izpostavlja, da prosilec, skladno z določbo 238. člena ZUP, v pritožbi ni navedel nikakršnih okoliščin, ki bi nakazovale na drugačno dejansko stanje, kot ugotovljeno v izpodbijani odločbi.

V zvezi z navedbo prosilca, da ne more verjeti, da pri organu ni nastal noben zahtevani dokument, IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. Prav tako ne strinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. Tudi v sodbi Upravnega sodišča RS št. II U 1429/2011 z dne 6. 6. 2012, je sodišče poudarilo, da je pri postopku za dostop do informacij javnega značaja bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima. Takšni sodni praksi sledi tudi sodba Upravnega sodišča RS št. II U 504/2016-16 z dne 6. 12. 2017.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Organ je z izpodbijano odločbo tako odločil pravilno, zato je IP, na podlagi 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil (1. točka izreka te odločbe).

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka