prosilec - Kabinet predsednika Vlade RS

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov, na podlagi katerih je organ blokiral njegovo telefonsko številko. Organ je zahtevo prosilca z odločbo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Prosilec je v pritožbi oporekal odločitvi organa, dodatno pa navedel še, da je organ, ko je prosilec vložil pritožbo zaradi molka, izgubil stvarno pristojnost odločanja o predmetni zadevi, da je organ odločil na podlagi vloge osebe, ki te ni vložila (v glavi izpodbijane odločbe je naveden napačen naslov) ter da je sporno vprašanje, ali je oseba, ki je vodila predmetni postopek, pristojna za vodenje in odločanje v postopku. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, prav tako pa so neutemeljene tudi ostale pritožbene navedbe prosilca.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-301/2022/6
Datum: 3. 11. 2022

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 21. 9. 2022, zoper odločbo Kabineta predsednika Vlade RS, Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 092-4/2022/250 z dne 13. 9. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.    Pritožba prosilca z dne 21. 9. 2022 zoper odločbo Kabineta predsednika Vlade RS, št. 092-4/2022/250 z dne 13. 9. 2022, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 24. 7. 2022 na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov, na osnovi katerih mu je organ blokiral telefonske klice, in sicer s tel. št. …. na tel. št. …. (centrala organa). Zahtevi je prosilec priložil tabelo, v katero vpisuje kdaj (datum, dan, ura) in na katero tel. št. (….) je bila telefonska linija prekinjena.

Organ je prosilcu v dopisu št. 092-4/2022/231 z dne 19. 8. 2022 pojasnil, da je opravil pregled vseh obstoječih in veljavnih notranjih aktov in odredb, vendar dokumenta, ki bi potrdil njegove navedbe, ni moč najti. Organ je prav tako opravil pogovore z zaposlenimi na telefonski centrali in ugotovil, da je tel. št. …. tekom različnih obdobij močno obremenjena. Gre za številko, ki je splošni kontakt organa in torej na voljo posameznikom, tako državljanom kot tudi tujcem, ne nazadnje pa tudi drugim organom, ki želijo ali morajo stopiti v kontakt z vladnimi uslužbenci na različnih nivojih. Znotraj organa obstaja vrsta organizacijskih enot, ki pokrivajo različna področja dela. Kontaktna številka vseh notranjih organizacijskih enot je prav omenjena številka, kar posledično, kot pojasnjeno, večkrat privede do preobremenjenosti linije. Organ prosilcu svetuje, da pri vzpostavitvi komunikacije z organom še naprej uporablja pisno komunikacijo, kot to počne že sedaj.

Prosilec je dne 26. 8. 2022 na IP vložil pritožbo zaradi molka organa.

Na podlagi poziva IP, št. 0900-171/2022/5 z dne 7. 9. 2022, je organ o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 092-4/2022/250 z dne 13. 9. 2022, s katero je zahtevo v celoti zavrnil, ker z zahtevnimi dokumenti ne razpolaga. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da je preverili Evidenco zadev in dokumentov, ki je uradna evidenca za evidentiranje vhodnih, izhodnih in lastnih dokumentov. V navedeni evidenci ni dokumenta, iz katerega bi izhajalo, da je tel. št. …. blokirana.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 21. 9. 2022 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Dodatno prosilec navaja, da:
* je organ, ko je prosilec vložil pritožbo zaradi molka, izgubil stvarno pristojnost odločanja o predmetni zadevi;
* je organ odločil na podlagi vloge osebe, ki te ni vložila (v glavi izpodbijane odločbe je naveden napačen naslov) - odločba je bila sicer vročena osebi, ki je vložila predmetno vlogo (prosilec);
* je sporno vprašanje pristojnosti …. za vodenje in odločanje v postopku.

IP je dne 10. 10. 2022 prejel dopis organa št. 092-4/2022/272 z dne 6. 10. 2022, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo v pristojno reševanje. 

Na podlagi telefonskega pogovora z dne 24. 10. 2022 je organ IP še istega dne posredoval zaslonsko sliko seznama blokiranih (zunanjih) tel. št. ter elektronsko sporočilo Sektorja za informatiko, da dohodni klici na centralno tel. št. organa niso blokirani.

Na podlagi zaprosila IP z dne 25. 10. 2022 je organ IP, dne 26. 10. 2022, po elektronski pošti, posredoval sklep, št. 090-21/2022/2 z dne 22. 8. 2022, o imenovanju …. za uradno osebo, pristojno za posredovanje informacij javnega značaja.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. V okviru pritožbenega postopka je IP s strani organa namreč prejel zaslonsko sliko seznama blokiranih (zunanjih) telefonskih številk, na kateri pa se ne nahaja nobena tel. št.. IP tako ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, torej dokumenti, na podlagi katerih je organ blokiral tel. št. prosilca. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazala na to, da mu je organ onemogočil telefonsko komunikacijo na način, da je blokiral njegovo tel. št. in posledično, da organ razpolaga z dokumenti, ki bi ustrezali njegovi zahtevi. Zgolj navedbe prosilca, da ne more vzpostaviti telefonske linije z organom (ta je namreč takoj prekinjena), pa še ne izkazujejo, da je organ dejansko tudi blokiral njegovo tel. št. in posledično, da organ razpolaga z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca.

IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). 

Na tej podlagi je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo organa, št. 092-4/2022/250 z dne 13. 9. 2022, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede pritožbenih navedb prosilca IP navaja sledeče:
- IP ugotavlja, da je o zahtevi prosilca odločil stvarno pristojen organ, torej organ, na katerega je bila zahteva prosilca naslovljena oz. od katerega je prosilec želel pridobiti določene dokumente, zato so pritožbene navedbe prosilca, da organ ni (bil) stvarno pristojen za odločanje o njegovi zahtevi, neutemeljene. To, da organ o zahtevi prosilca ni odločil v roku 20 delovnih dneh, kot to določa 23. člen ZDIJZ, ampak je izpodbijano odločbo izdal šele po prejemu poziva IP, namreč še ne pomeni, da organ ni stvarno pristojen za odločanje o zahtevi. Pri roku za odločitev organa gre za instrukcijski rok, pri čemer organ po poteku tega roka ne izgubi pravice opraviti to procesno dejanje (torej izdati odločbe). V tem delu se IP sklicuje še na pojasnilo št. 0900-171/2022/25 z dne 29. 9. 2022, v katerem je IP, v okviru postopka, vodenega zoper organ zaradi t.i. molka, prosilcu podal podrobnejše pojasnilo glede stvarne pristojnosti organa, vezano na konkretni primer.
- IP se strinja s pritožbenimi navedbami prosilca, da je v glavi izpodbijane odločbe organ navedel napačen naslov prosilca, kar pa kaže na tipkarsko napako organa. Iz same pritožbe prosilca namreč nedvomno izhaja, da je bila ta vročena prosilcu, na pravi naslov. Glede na navedeno IP ugotavlja, da, ne glede na, s strani organa storjene tipkarske napake, v nobenem delu ni bilo poseženo v pravice prosilca oz. njegove pravice v nobenem delu niso bile kršene.
- V okviru pritožbenega postopka je IP s strani organa prejel sklep, št. 090-21/2022/2 z dne 22. 8. 2022, o imenovanju …. za uradno osebo organa, pristojno za posredovanje informacij javnega značaja. O zahtevi prosilca je torej odločila oseba, ki je pri organu pristojna oz. pooblaščena za vodenje in odločanje v postopkih po ZDIJZ in posledično IP ni ugotovil nobenih nepravilnosti. 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke