prosilec - Kabinet predsednika Vlade

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dostop do  dokumenta, ki naj bi ga k njim posredoval konkretni posameznik (kar je prosilec izvedel iz medijev). Organ je prosilcu posredoval dokument z delnim dostopom in pri tem prekril varovane osebne podatke avtorja dokumenta (razen imena in priimka). V pritožbi je prosilec navajal, da mu organ ni posredoval osebnih podatkov somišljenikov, ki naj bi bili podpisani  pod dokument. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da takšne seznam ne obstaja kot del predmetnega dokumenta in pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-464/2025/2

Datum: 17. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 30. 9. 2025, zoper odločbo Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva ulica 20–25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-23/2025/7 z dne 15. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.             Pritožba prosilca z dne 30. 9. 2025 zoper odločbo, Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije, št. 090-23/2025/7 z dne 15. 9. 2025, se zavrne.

2.             V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je z zahtevo z dne 18. 6. 2025 zahteval dostop do fotokopije dokumenta, katerega avtor je … (s somišljeniki) in je bil poslan organu kot predlog oziroma poziv. V zahtevi je prosilec dokument vsebinsko opredelil, navedel število strani in se skliceval na sporočilo v mediju, kjer je bila objavljena novica o zahtevanem dokumentu. 

Organ je z odločbo, št. 090-23/2025/7 z dne 15. 9. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zahtevi delno ugodil in prosilcu posredoval dokument »Predlog in poziv Vladi RS, SDH, ministrstvu in regulatornim agencijam o reorganizaciji državnih elektroenergetskih (proizvodnih in tržnih) podjetij«, pri čemer je, zaradi izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), na 21. strani dokumenta prekril lastnoročni podpis, telefonsko številko in elektronski naslov pošiljatelja.

Prosilec je v pritožbi navajal, da mu je organ poslal nepopoln dokument, saj v njem manjkajo bistveni deli, in sicer število sopodpisnikov – somišljenikov, ki je dokument podpisalo ter njihova imena in priimki. V zvezi s tem je navajal, da je število sopodpisnikov v celoti prekrito (in ne prečrtano), tako da ni mogoče odkriti niti števila sopodpisnikov dotičnega dokumenta. S tem mu je onemogočena informacija o samem številu podpisnikov, somišljenikov poziva, kar je zanj pomembno, saj gre za javni poziv, ki je bil naslovljen na vlado RS, tri ministrstva, Slovenski državni holding, d. d., dve agenciji, Državni svet RS, parlamentarne stranke in zainteresirano strokovno javnost. Glede imen in priimkov pa navaja, da glede na to, da je bil dokument poslan na več naslovov, ne vidi razloga za njihovo anonimizacijo. Sklicuje se na 6. člena ZDIJZ in na javni interes ter navaja, da gre tudi za podatke v zvezi z porabo javnih sredstev in podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Sklicuje se tudi na odredbe Komisije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, vendar pri tem ne navaja, na katere.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-23/2025/9 z dne 3. 10. 2025, kot pravočasno, dopustno in dovoljeno, odstopil IP v pristojno reševanje. Dopisu je priložil predmetni dokument v izvorni obliki ter izpis iz vhodnega dokumenta št. 092-268/2025, kamor je knjižen zahtevani dokument.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusi v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da je kot predmet zahteve prepoznal dokument z naslovom »Predlog in poziv Vladi RS, SDH, ministrstvu in regulatornim agencijam o reorganizaciji državnih elektroenergetskih (proizvodnih in tržnih) podjetij«. Dalje IP ugotavlja, da prosilec s pritožbo ni izpodbijal odločitve organa glede prekritja varovanih osebnih podatkov (lastnoročnega podpisa, telefonske številke in elektronskega naslova avtorja oziroma pošiljatelja dokumenta, ki ga je prosilec tudi navedel v zahtevi).

Upoštevajoč pritožbene navedbe pa IP ugotavlja, da prosilec meni, da mu organ in posredoval oziroma je v celoti prekril števila ter imena in priimke somišljenikov, ki naj bi bili navedeni pod zahtevani dokument. Nasprotno iz izpodbijane odločbe izhaja, da organ o teh podatkih ni odločal, v odstopnem dopisu, št. 090-23/2025/9 z dne 3. 10. 2025, s katerim je IP posredoval zahtevani dokument v izvorni obliki, pa je navajal, da imena, priimki in podpisi somišljenikov osnovnemu dokumentu niso bili priloženi in jih zato organ pri izdaji odločbe ni prekrival.

Upoštevajoč takšno sporno dejansko stanje, je IP v pritožbenem postopku, ugotavljal, ali zahtevani dokument, v obliki oziroma verziji, s katero razpolaga organ, vsebuje tudi imena, priimke, podpise in število somišljenikov, ki naj bi podpisali predmetni dokument.

Vsled tega je IP vpogledal v dokument v izvorni obliki, ki je bil organu poslan po elektronski pošti s strani »avtorja« dokumenta, … in je pri organu v dokumentarnem sistemu zaveden, kot vhodni dokument, št. 092-268/2025 in 02300-1/2025/70 z dne 5. 6. 2025. IP je ugotovil, da predmetni dokument pri organu obstaja v takšnem obsegu oziroma vsebini kot je o njem odločil organ, torej, ne vsebuje podatkov o številu sopodpisnikov, njihovih imenih, priimkih in podpisih. Iz prosilčeve zahteve pa tudi izhaja, da je zahteval dostop do dokumenta, torej takšnega, s katerim organ razpolaga. Prosilec namreč ni posebej zahteval še seznama somišljenikov, zato je organ odločil pravilno, da dostopa do tega ni posebej zavrnil, saj tak ni bil predmet zahteve in pri organu pa tudi ne obstaja, niti kot del dokumenta »Predlog in poziv Vladi RS, SDH, ministrstvu in regulatornim agencijam o reorganizaciji državnih elektroenergetskih (proizvodnih in tržnih) podjetij«, niti kot samostojni dokument. IP ne dvomi v to, da če bi tak sezam obstajal, bi organ o njem odločil z izpodbijano odločbo, saj je z njo odločil tudi o varovanih podatkih »avtorja«, oziroma podpisnika dokumenta, ki je bil predmet zahteve.  Prav tako, po presoji IP, ni možno, da bi organ pri odločanju takšen seznam somišljenikov po nesreči ali namenoma prezrl, saj je po prejemu pritožbe, v odstopnem dopisu, št. 090-23/2025/9 z dne 3. 10. 2025, s katerim je IP posredoval predmetni dokument v izvirni obliki z izkazilom, kdaj je bil organu poslan in kje se knjiži, jasno navedel, da imena, priimki in podpisi somišljenikov osnovnemu dokumentu niso bili priloženi, zato z izpodbijano odločbo o njih ni odločal.

Upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje, IP zaključuje, da so pritožbene navedbe o prekritju števila ter imen in priimkov somišljenikov, neutemeljene. Organ je namreč z izpodbijano odločbo odločil o dokumentu »Predlog in poziv Vladi RS, SDH, ministrstvu in regulatornim agencijam o reorganizaciji državnih elektroenergetskih (proizvodnih in tržnih) podjetij« v verziji, s katero razpolaga in kot mu je bila poslana 5. 6. 2025. IP pojasnjuje, da v postopkih po ZDIJZ organi lahko odločajo le o dokumentih, s katerimi razpolagajo v materializirani obliki (4. člen ZDIJZ).

IP poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo in s katerimi organ razpolaga. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oziroma od njega zahtevati, da ustvari nov dokument ali da dokument pridobi od drugega organa.

IP je ugotovil, da je organ z izbijano odločbo odločil o predmetnem dokumentu v obsegu, kot z njim razpolaga, to je brez števila sopodpisnikov, njihovih imen, priimkov in podpisov, zato so pritožbene navedbe, da je organ te podatke prekril, ni pa o njih odločil z odločbo, protispisne. Pritožba s katero, prosilec izpodbija takšno odločitev, pa neutemeljena.

Čeprav prosilec ne izpodbija odločitve organa o prekritju lastnoročnega podpisa, telefonske številke in elektronskega naslova pošiljatelja zahtevanega dokumenta, IP v okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti, ugotavlja, da gre za varovane osebne podatke, za katere ne obstaja pravna podlaga za razkritje  (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) v smislu Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno in Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2). Zato je organ te podatke pravilno prekril in prosilcu omočil delni dostop do zahtevanega dokumenta.

Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP treba zavrniti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke