prosilec - JGZ Brdo

POVZETEK:

Prosilca so zanimali dokumenti povezani z bivanjem v protokolarnem objektu RS. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni popolno ugotovil dejanskega stanja, zato se odločbe ni dalo preizkusiti. Iz odločbe namreč ni bilo razvidno, ali se zahtevani dokumenti nanašajo na delovno področje organa oz. ali sodijo v tržno dejavnost organa. IP je odločbo organa odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje, pri čemer je organ opozoril, glede česa je treba postopek dopolniti

ODLOČBA:

Številka: 090-346/2021/14

Datum: 18. 1. 2022

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 10. 2021, zoper odločbo JGZ Brdo, Predoslje 39, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 072-3/2021-1 z dne 29. 9. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 23. 10. 2021 se ugodi in se odločba JGZ Brdo, št. 072-3/2021-1 z dne 29. 9. 2021 odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 23. 7. 2021 na organ naslovil novinarska vprašanja, in sicer je navedel, da iz podatkov in fotografij, s katerimi razpolaga, je v protokolarnem objektu RS dopustovala …. Zanima ga, kdo je najel vilo Zlatorog in za koliko časa, ali je šlo za komercialni namen in kakšna je cena najema vile za teden dni, kolikor po njegovih podatkih tam dopustuje …. Prosi tudi za dokazilo plačila računa v istem objektu v letu 2020 in dokumente o rezervaciji objekta v 2020 in 2021. Prosi, da organ podatke posreduje upoštevaje zaščito osebnih podatkov, kot jo predvideva zakonodaja RS, obenem pa pojasni vse okoliščine bivanja … v protokolarnem objektu RS. Želel bi tudi dodatna pojasnila glede bivanja, ker je od odgovornih prejel pojasnilo, da gre za dogodek zaprtega tipa.

Organ je prosilcu dne 26. 7. 2021 posredoval odgovor, da je najem Vile Zlatorog opravila fizična oseba in da zaradi varstva osebnih podatkov zahtevanih informacij ne morejo razkriti. Najem je bil opravljen pod pogoji veljavnega cenika.

Prosilec je istega dne od organa zahteval dokazila o tem, in sicer naročilnico ali pogodbo, izdan račun za enako storitev v letu 2020, točen datum najema in trajanje, kopijo prijavnega dokumenta po zakonodaji (za policijo). Vse podatke, ki bi razkrivali identiteto, naj organ prekrije. Zahteval je tudi podatke o zaposlitvi … pri organu in obliko zaposlitve.

Organ je dne 27. 7. 2021 navedel, da je Vila Zlatorog objekt v uporabi organa, ki se uporablja v protokolarne in tržne namene. Tržno se prodajajo proste kapacitete Vile po veljavnem ceniku tržne dejavnosti. V zvezi s tržno dejavnostjo Vile, so bili vsi gostje enako obravnavani, poravnane so tudi vse obveznosti iz tega naslova. Glede zaposlitve …, je organ pojasnil, da ta ni zaposlen pri organu, temveč opravlja delo v gostinstvu preko študentskega servisa pod enakimi pogoji, kot vsi ostali študenti, ki delajo pri organu.

Prosilec je 9. 8. 2021 na organ naslovil nov dopis, v katerem je navedel, da razpolaga z informacijo, da je v … 2020 in … 2021 v državnem protokolarnem objektu bival …. V tem tednu je organ poleg storitve najema izvedel še naslednje storitve s svojimi ali najetimi zaposlenimi kadri, ki jih je plačal javni zavod, in sicer: strežba, kuharske storitve. Cenik teh storitev ni znan, saj ni javno objavljen. Prosilec je pridobil podatke o lanskem popustu za bivanje …, ki je znaten, tako za bivanje, kot za gostinske in kuharske storitve. Od organa prosi za odgovore oz. posredovanje dokumentov o naročilih in plačilih za vse storitve v času, ko je bil v objektu … redno (oz. občasno) v … 2020 in 2021, oziroma v času oddaje Vile Zlatorog, ker računi potrdijo ali ovržejo plačilo po uradnem ceniku organa za komercialni namen vile, računi potrdilo ali ovržejo morebitni sum korupcije, …. Ob tem prosi za kopije vseh dokazil o storitvah, ki jih je organ nudil in pri tem naj ravna skladno z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov in prekritje identiteto naročnika in plačnika, …. Če pa je bil to …, pa v prid transparentnosti ravnanj … z državnim premoženjem, po oceni prosilca, tak podatek predstavlja javen podatek.

Organ je dne 29. 9. 2021 izdal odločbo (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, in sicer iz razloga, ker dokumenti, ki jih želi pridobiti prosilec, vsebujejo osebne podatke posameznikov, in sicer …. Računi so poravnani s strani fizične osebe, skladno z veljavnim tržnim cenikom. Zaradi varovanja osebnih podatkov in zasebnosti posameznikov, je organ dostop zavrnil.

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 23. 10. 2021 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da odločba ni skladna s poslanimi vprašanji in priporočili, ki organom nalagajo, da odgovorijo skladno z varstvom osebnih podatkov vpletenih. Odločba po mnenju prosilca eksplicitno potrjuje, da se vprašanja nanašajo na …, kar pomeni, da je v protokolarni vili bival … in da se vprašanja nanašajo na ravnanje …, ki je zavezan k zakonitemu delovanju in poslovanju tudi kot zasebnik. Prosilec navaja, da se vprašanja niso in se ne ukvarjajo s tem, kdo natančno je tam bival. Ključni dokumenti oz. naročila, računi, dokazi o porabi in storitvah, ki so jih prejeli, torej ne zadevajo poseg v kakšne osebne pravice, ampak v tisto, čemur smo kot državljani podvrženi vsi, in sicer ustrezno naročilo storitve, ustrezen obračun storitve, ustrezno izdan račun opravljenih storitev in ustrezno dokazilo, da je bil račun plačan. Odločba organa je zato nezakonita in zavajajoča. Izvajalec storitev mora jasno pokazati dokazila o izdanih in plačanih računih in obračunanih storitvah. Odločba organa krši pravico dostopa do informacij javnega značaja, kar je jasno primerljivo v primeru …, kjer so pojasnila podala različne ustanove in se je na podlagi teh informacij videlo, kdo je storitve koristih, kje, kdaj in kdo jih je plačal. Prosilec še dodaja, da Vila Zlatorog nima objavljenih cenikov storitev, tako da bi bilo preverljivo, po čem in komu se storitve po ceniku obračunajo, kar samo po sebi omogoča manipulacije. Prosilec posledično zahtevo dostop do vseh podatkov, kot so opisani v njegovih vprašanjih.

Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP z dopisom z dne 3. 11. 2021, ki ga je IP prejel dne 8. 11. 2021.

Pritožba je utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. IP je v tem pritožbenem postopku tako preveril, ali je organ zahtevo prosilca upravičeno zavrnil, čemur prosilec oporeka v pritožbi z dne 23. 10. 2021. IP ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, hkrati pa je navedel (ni pa podrobneje pojasnil), da gre za informacije povezane z njegovo tržno dejavnostjo, saj gre za račune, poravnane skladno s tržnimi ceniki.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, poleg tega pa se v obrazložitvi odločbe ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

Vrnitev zadeve v ponovni postopek organu prve stopnje IP utemeljuje z načelom ekonomičnosti postopka. Organ prve stopnje razpolaga z vsemi podatki in informacijami, ki so potrebne za ugotovitev, ali zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa v smislu ZDIJZ, zaradi česar je organ tisti, ki lahko ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi, IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

V konkretnem primeru je organ v celoti zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, pri čemer se ni opredelil do vprašanja, kateri konkretni dokumenti so bili predmet odločanja. V ponovnem postopku mora organ primarno ugotoviti in v odločbi navesti katere konkretne dokumente je presojal in nato za vsakega posebej ugotoviti, ali predstavlja informacijo javnega značaja.

1. Ali gre za informacijo javnega značaja?

Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V konkretnem primeru je glede na navedbe organa in ugotovitve IP sporno, ali je izpolnjen prvi kriterij za opredelitev informacije javnega značaja, tj. da informacija izvira iz delovnega področja organa. Organ je namreč v izpodbijani odločbi navajal, da gre za informacije, ki izvirajo iz njegove tržne dejavnosti, vendar se do slednjega ni podrobneje opredelil niti ni tega izkazal. V ponovnem postopku mora tako organ najprej ugotoviti, ali gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa. Upravno sodišče je v svojih odločitvah že odločalo o informacijah javnega značaja pri javnih zavodih in o razmejitvi med informacijami, ki izvirajo iz delovnega področja organa in informacijah, ki izvirajo iz tržne dejavnosti organa. V sodbi Upravnega sodišča opr. št. I U 900/2016-44 z dne 3. 10. 2018 je sodišče pri opredelitvi informacije, ki izvira iz delovnega področja organa, navedlo, da je treba upoštevati stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče v sodbi št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in v sklepu št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, na podlagi katerega je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.

Zaradi učinkovitejšega vodenja ponovnega postopka IP opozarja na relevantne določbe in sodno prakso v zvezi z opredelitvijo pojma delovno področje organa, ki po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 148 - 149). Pojem delovnega področja iz 4. člena ZDIJZ torej ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ pravna oseba javnega prava, in sicer gre za javni gospodarski zavod, katerega je ustanoviteljica Republika Slovenija ustanovila za namen opravljanja gospodarske javne službe. Organ tako opravlja strokovne, tehnične in druge naloge, povezane z uporabo stvarnega premoženja v lasti ustanoviteljice, za katerega je kot upravljavec določen Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije in ki je bilo s sporazumom o uporabi stvarnega premoženja, sklenjenim med zavodom in upravljavcem, preneseno v uporabo zavoda, ter druge naloge, ki omogočajo njegovo smotrno in gospodarno rabo in razvoj; opravlja protokolarne storitve skladno s sklepom o določitvi protokolarnih pravil; organizira druge dogodke za državne organe; in po pooblastilu upravljavca izvaja investicije in investicijsko vzdrževanje stvarnega premoženja iz prve alineje tega odstavka (prvi odstavek 5. člena Odloka o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 47/20, v nadaljevanju Odlok o ustanovitvi organa oz. Odlok). Skladno z drugim odstavkom 5. člena Odloka, lahko zavod kot spremljevalno dejavnost opravlja tudi tržno dejavnost. Organ opravlja dejavnosti v obsegu in tako, kot je določeno z letnim programom dela in finančnim načrtom. IP ugotavlja, da organ opravlja dejavnosti iz prvega odstavka 5. člena Odloka kot javno službo, ta pa se ustanovi za zadovoljevanje javnih potreb, ki so v javnem interesu.

Organ mora v ponovnem postopku za vsakega posameznega izmed zahtevanih dokumentov ugotoviti, ali se nanaša na delovna področja organa, ki sodijo v njegovo gospodarsko javno službo, oz. ali gre za dejavnosti, ki jih Odlok opredeljuje kot opravljanje tržne dejavnosti organa.

Če bo organ ugotovil, da prosilec zahteva dokumente, ki se ne nanašajo na delovno področje organa, temveč gre za informacije v povezavi s tržno dejavnostjo organa, je organ dolžan v nadaljevanju preveriti in v odločbi konkretno utemeljiti, ali je tržno dejavnost izvajal v skladu s predpisanimi zahtevami, to je tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne gospodarske službe (npr. da se dejavnost ni izvajala v času, ki je bil predviden za izvajanje javne službe, da je je imel organ kljub izvajanju tržne dejavnosti na razpolago dovolj kadrov in prostora za izvajanje javne službe ipd.)

Nadalje iz sodbe sodišča št. I U 900/2016-44 z dne 3. 10. 2018 izhaja, da je za opredelitev delovnega področja organa pomemben tudi način njenega financiranja. Skladno z 11. členom Odloka o ustanovitvi organa, ta pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti iz proračuna RS, s prihodki od plačil za protokolarne storitve in organizacijo drugih dogodkov, s prihodki od tržne dejavnosti in z dotacijami, donacijami, darili in iz drugih virov. Iz 12. člena Odloka dalje izhaja, da se tržna dejavnosti (tretja alineja 11. člena Odloka) financira iz prihodkov od plačil uporabnikov storitev na podlagi cenika, ki ga sprejme upravni odbor s soglasjem ustanoviteljice. Cenik tržne dejavnosti sprejme upravni odbor na predlog direktorja. Skladno s 13. členom Odloka, se presežek nad odhodki, ustvarjen s prihodki iz tržne dejavnosti, nameni za financiranje, razvoj in širitev dejavnosti zavoda, predvsem za vzdrževanje premoženja, ki ga organ uporablja za izvajanje javne gospodarske službe in investicije, v skladu s potrjenim finančnim načrtom. Ne glede na to, lahko organ del presežkov prihodkov nad odhodki iz tržne dejavnosti, nameni za plačilo delovne uspešnosti.

Organ mora v ponovnem postopku posledično izkazati, ali je sredstva v okviru tržne dejavnosti, ustvaril na trgu, in sicer ali se tržna dejavnost financira iz prihodkov od plačil uporabnikov storitev na podlagi sprejetega cenika. Organ mora izkazati, da za opravljanje tržne dejavnosti vodi ločene računovodske evidence od opravljanja javne gospodarske službe. Organ mora prav tako izkazati, da je presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen s tržno dejavnostjo, namenil za financiranje, razvoj in širitev dejavnosti zavoda, predvsem za vzdrževanje premoženja in investicije, kot to določa 13. člen Odloka. Tudi skladno z upravnosodno prakso (sodba opr. št. I U 900/2016-44 z dne 3. 10. 2018) lahko organ opravlja tržno dejavnost, če s tem ne ovira dejavnosti, ki sodijo v okvir javne službe, če sredstva za opravljanje te dejavnosti ustvari na trgu in če je zagotovljeno povračilo sredstev, ustvarjenih z opravljanje tržne dejavnosti, nazaj v opravljanje javne službe. To pomeni, da mora organ v ponovnem postopku za odločitev, ali gre za dokumente iz tržne dejavnosti, za vsak posamezni dokument v računovodskih evidencah in letnem programu in finančnem načrtu preveriti in v odločbi konkretno navesti, ali je v zvezi z dejavnostmi in dokumenti, ki jih zahteva prosilec, sredstva ustvaril na trgu.

Če bo organ v ponovnem postopku v zvezi s kakšnim izmed zahtevanih dokumentov izkazal, da je tržno dejavnost izvajal v skladu s predpisi, predmetnih dokumentov  ne bo mogoče obravnavati kot informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.

2. Utemeljitev izjem od prostega dostopa

V zvezi z zahtevanimi  dokumenti, glede katerih bo organ v ponovnem postopku ugotovil, da predstavljajo informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, mora presojati obstoj izjem od prostega dostopa, in sicer za posamezne podatke v teh dokumentih in ne kar pavšalno glede celotnih dokumentov.  Organ je v izpodbijani odločbi zgolj pavšalno navedel, da bi z razkritjem dokumentov kršil varstvo osebnih podatkov, pri čemer se ni opredelil, ali pod to izjemo sodi dokument v celoti ali zgolj del navedenega dokumenta. Glede na navedeno odločbe tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti. V ponovnem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje in se opredeliti do naslednjih vprašanj:

1. ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa in
2. če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa.

3. Varstvo osebnih podatkov

Organ v izpodbijani odločbi ni navedel, na katere vse konkretne osebne podatke iz zahtevanih dokumentov se nanašajo njegove navedbe, zato mora v ponovljenem postopku najprej ugotoviti, v zvezi s katerimi osebnimi podatki zatrjuje to izjemo (npr. datum rojstva, naslov, davčna številka, transakcijski račun, ipd.).

ZDIJZ napotuje na uporabo ZVOP-1, in sicer organ na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki je v določenih delih nadomestila določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna Uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe).

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Kadar torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je takšna obdelava skladna z zakonodajo.

IP na tej točki poudarja, da niso vsi osebni podatki tudi varovani. ZVOP-1 in Uredba ne varujeta osebnih podatkov na splošno, ampak omogočata le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon. Organ mora torej v ponovljenem postopku ugotoviti, ali zahtevani dokumenti vsebujejo t. i. varovane osebne podatke, tj. osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga, oz. ali obstaja zakon, ki dopušča razkritje osebnih podatkov na dokumentih.

4. Delni dostop

Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti z vsebujejo informacije, ki pomenijo katero izmed izjem od prostega dostopa 5.a oz. prvem odstavku 6. členu ZDIJZ, mora nadalje presojati, ali je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop. IP poudarja, da morajo biti izjeme od prostega dostopa utemeljene in uporabljene le v tistem delu dokumenta, ki posamično izjemo tudi dejansko vsebuje, saj se organ na obstoj izjeme ne more sklicevati kar s splošno trditvijo, da zahtevani dokument vsebuje izjemo in na tej podlagi prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta zavrniti v celoti. Prosilcu je bil dostop do zahtevanih dokumentov zavrnjen v celoti, ne da bi se organ v izpodbijani odločbi kakorkoli opredelil glede uporabe instituta delnega dostopa oz. ne da bi presojal, ali je ta v konkretnem primeru mogoč. V skladu s 7. členom ZDIJZ mora organ v ponovljenem postopku, če je to mogoče, prosilcu omogočiti vsaj delni dostop do zahtevanih dokumentov, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16) sploh ne bi bilo izvedljivo.

5. Sklepno

IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, saj izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP), ker je v tem delu pomanjkljivo obrazložena. Organ je namreč nepopolno ugotovil relevantna dejstva, do nekaterih vprašanj pa se sploh ni opredelil. Organ mora v ponovnem postopku odločiti o zahtevi prosilca, ugotoviti ali zahtevani dokumenti sodijo med informacije javnega značaja ali ne, ugotoviti obstoj morebitnih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja ter nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti (delni) dostop do zahtevanih dokumentov. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, o čemer je odločeno v 2. točki izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

 mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke