prosilec - JAZMP

Številka: 090-234/2026/4
Datum: 19. 8. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka), z dne 14. 4. 2026, zoper odločbo Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, Slovenčeva ulica 22, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 712-1/2026-12 z dne 9. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 14. 4. 2026 se ugodi in se odločba Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, št. 712-1/2026-12 z dne 9. 4. 2026 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

O zahtevi in izpodbijani odločbi

(1) Prosilka je dne 25. 8. 2025 na organ vložila zahtevo, da ji organ posreduje kopije poročil o inšpekcijskih pregledih za naslednje objekte v Ljubljani, in sicer:

1. SANOLABOR podjetje za prodajo medicinskih, laboratorijskih in farmacevtskih izdelkov d.d. Naslov: Leskoškova cesta 4, 1000 Ljubljana, Slovenija.

Zadnji datum konca inšpekcijskega pregleda: 19. avgust 2024.

2. ALKA-LAB družba za raziskave in razvoj d.o.o.

Naslov: Celovška cesta 40A, Ljubljana, Slovenija.

Zadnji datum konca inšpekcijskega pregleda: 15. november 2023

Prosilka je ob tem dodala, da če poročila vsebujejo informacije, ki jih je mogoče izključiti zaradi zaupnosti, prosi, da se te informacije redigirajo v skladu z veljavnimi določbami in da se posreduje preostala vsebina dokumenta.

(2) Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 712-1/2026-12 z dne 9. 4. 2026, s katero je zavrnil zahtevo prosilke za dostop do naslednjih dokumentov:

• zapisnik organa št. 401-15/2024-3 z dne 9. 8. 2024,
• zapisnik organa št. 401-19/2023-2 z dne 15. 11. 2023.

Odločil je še, da posebni stroški niso nastali.

(3) V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilke ter določbe ZDIJZ glede definicije informacije javnega značaja (prvi odst. 4. člena ZDIJZ) ter ugotovil, da prosilka zahteva posredovanje zapisnika organa št. 401-15/2024-3 z dne 9. 8. 2024 in zapisnik organa št. 401-19/2023-2 z dne 15. 11. 2023. Na podlagi določbe 44. člena ZUP v povezavi z določbo 43. člena ZUP je organ dne 5. 3. 2026 k morebitnemu vstopu v postopek pozval družbo Sanolabor d.o.o, Leskovškova cesta 4, Ljubljana, in družbo ALKA-LAB d.o.o., Celovška cesta 40a, Ljubljana, ki imata po oceni organa obe pravico do priglasitve stranske udeležbe. Družba Sanolabor d.d. je stransko udeležbo priglasila dne 16. 3. 2026 in predlagala, da se prosilki odobri  delni dostop do zahtevanega dokumenta s prekritjem osebnih podatkov zaposlenih in poslovnih skrivnosti družbe. Družba ALKA-LAB d.o.o. je stransko udeležbo priglasila 25. 3. 2026 in prav tako predlagala, da se prosilki dostop do zahtevanega dokumenta ne odobri, ker vsebuje osebne podatke zaposlenih in poslovne skrivnosti družbe. Oba stranska udeleženca sta navajala, da je iz zapisnikov razvidna tehnična specifikacija opreme, organizacija poslovnih procesov, tehnologija izvajanja dejavnosti in drugi konkurenčno občutljivi podatki. Organ se je v nadaljevanju skliceval na izjemo poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je pri odločanju upošteval, da gre za informacije, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, saj gre za informacije, ki se nanašajo na:

- podatke v zvezi z organizacijo dela (nazivi delovnih mest) ter rezultati teh aktivnosti, dokumenti družbe, analize, poročila o kakovosti izdelkov, obratovalna dokumentacija ter drugi pisni izdelki, ki jih pripravljajo zaposleni v družbi ali tretje osebe, kot tudi t.i. derivatne informacije, podatke o opremi in prostorih, vključno z računalniškimi aplikacijami in sistemskimi produkti družbe, ki so na več mestih navedenih v zapisniku bi pomenilo razkritje podatkov o ponudnikih te opreme ter informacije v zvezi z vzdrževanjem, kvalifikacijo, kalibracijo in validacijo te laboratorijske opreme (vključno s podatki o izvajalcih teh storitev),

- podatke o bazah podatkov, ki jih družbi vodita v zvezi s svojim poslovanjem, ter lokacije, kjer se ti podatki hranijo,

- projekte, ki se izvajajo znotraj družbe (skupaj s kapitalsko oziroma poslovno povezanimi subjekti), ter podatke o proizvodih, strankah in dobaviteljih, vključno s postopki izbora pogodbenih partnerjev ter vrstami pogodb in dogovorov s strankami.

Razkritje podatkov v zvezi z organizacijo dela ter rezultati teh aktivnosti, dokumenti družbe, analize, poročila o kakovosti izdelkov, obratovalna dokumentacija ter drugi pisni izdelki, ki jih pripravljajo zaposleni v družbi ali tretje osebe, kot tudi t.i. derivatne informacije, ki so razvidne iz več delov zapisnika (podrobnosti iz »SOP,« ki nosijo oznako »ZAUPNO!«), razkrivajo organizacijske postopke in tehnološke metode posameznega stranskega udeleženca ter tako posredno tudi strateške in razvojne usmeritve družbe in zato po presoji organa nedvomno predstavljajo podatke, razkritje katerih bi lahko škodovalo potencialu družbe stranskih udeležencev oziroma z njima sodelujočih poslovnih partnerjev in strokovnjakov. Ti podatki predstavljajo organizacijske in tehnične rešitve oziroma know-how posamezne družbe, ki je bistven element njunih konkurenčnih prednosti na trgu posameznih storitev. Razkritje podatkov o opremi in prostorih, vključno z računalniškimi aplikacijami in sistemskimi produkti družbe, ki so na več mestih navedeni v zapisniku, bi pomenilo razkritje podatkov o lastnih razvojih rešitvah, o morebitnih ponudnikih te opreme ter informacije v zvezi z vzdrževanjem, kvalifikacijo, kalibracijo in validacijo te laboratorijske opreme (vključno s podatki o izvajalcih teh storitev), kar bi lahko povzročilo škodo družbi, saj bi konkurentom omogočilo vpogled v uporabljeno opremo, programske rešitve ter z njimi povezane postopke vzdrževanja in zagotavljanja ustreznosti. Že iz samega naziva posameznih naprav oz. programov je mogoče sklepati, kako posamezna družba organizira svoje poslovne procese, sklepati pa je mogoče tudi na organizacijo informacijskega sistema posamezne družbe ter posledično tudi identifikacijo potencialnih ranljivosti. Razkritje baz podatkov, ki jih družbi vodita v zvezi s svojim poslovanjem, ter lokacije, kjer se ti podatki hranijo, ki sta na več mestih navedena v zapisniku, bi konkurentom omogočilo vpogled v strukturo, vsebino in način upravljanja baz podatkov ter sistem dostopov, kar predstavlja ključno podporo poslovnim in operativnim procesom družbe. Razkritje podatkov o projektih, ki se izvajajo znotraj družbe (skupaj s kapitalsko oziroma poslovno povezanimi subjekti), ter podatki o proizvodih, strankah in dobaviteljih, vključno s postopki izbora pogodbenih partnerjev ter vrstami pogodb in dogovorov s strankami, bi konkurentom omogočilo vpogled v projekte družbe, njene poslovne partnerje ter način vzpostavljanja in upravljanja pogodbenih razmerij. Konkurenti bi se tako lahko na aktivnosti posameznega stranskega udeleženca vnaprej prilagodili ali jih poskušali posnemati. Po presoji organa bi razkritje zgoraj navedenih informacij stranskima udeležencema povzročil gospodarsko škodo, saj so v zapisniku vsebovane podrobnosti o organizaciji dela laboratorija, uporabljenih analitičnih metodah, notranjih kontrolnih mehanizmih, informacijskih sistemih, laboratorijski opremi ter sodelovanju s konkretnimi poslovnimi partnerji, ki so opredeljeni kot zaupni. Razkritje teh informacij bi konkurentom ali drugim tretjim osebam omogočilo vpogled v notranje postopke, tehnološke rešitve in sisteme kakovosti laboratorija ter uporabo ali zlorabo know-how, kar bi zmanjšalo konkurenčno prednost družbe na trgu. Poleg tega bi razkritje podatkov o partnerjih in pogodbenih razmerjih lahko negativno vplivalo na obstoječe poslovne odnose, otežilo vzpostavljanje novih sodelovanj in družbi povzročilo morebitno odškodninsko odgovornost. Na ta način bi bila ogrožena tako strokovna in organizacijska prednost posamezne družbe kot tudi tržna pozicija posamezne družbe. Organ je nadalje ugotavljal, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij. Ob tem se je skliceval na sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1688/2016-27 z dne 17. 10. 2018 in ugotovil, da javni interes za razkritje v konkretnem primeru ne prevlada nad interesom gospodarskih družb za nerazkritje informacij, saj bi razkritje redigiranih podatkov lahko izdatno ogrozilo varstvo njun tržni položaj, pri čemer organ poudarja, da zahtevani zapisniki ne vsebujejo podatkov, ki bi razkrivali ogrožanje javnega zdravja ali varnosti v takšni meri, da bi to upravičilo poseg v varstvo poslovne skrivnosti posameznega stranskega udeleženca. Organ je zato preučil možnost delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) do zahtevanih dokumentov ter ugotovil, da so poslovne skrivnosti stranskih udeležencev prepletene z vsebino zahtevanih zapisnikov, zaradi česar anonimizacija ali izločitev teh podatkov ni možna oz. smiselna. Tak dokument bi bil namreč večinoma počrnjen in posledično praktično neberljiv. Upoštevaje navedeno je organ zavrnil tudi delni dostop.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

(4) Prosilka je zoper zgoraj navedeno odločbo vložila pritožbo z dne 14. 4. 2026, v kateri je navedla, da izpodbija odločitev, da delni dostop ni možen ter ustreznost obrazložitve. Ob tem je izpostavila, da je celo Sanolabor d.d. predlagal delni dostop, kar pomeni, da je tudi stranski udeleženec priznal, da zapisnik vsebuje informacije, ki jih je mogoče in treba razkriti, in ni imel ugovorov zoper posredovanje v obliki delnega dostopa. Organ temu ni sledil in je dostop v celoti zavrnil, ter s tem zavzel bolj restriktivno odločitev kot sam imetnik pravice, pri čemer ni pojasnil in navedel pravne podlage, zakaj je preglasil predlog stranskega udeleženca. Izjema poslovne skrivnosti obstaja za zaščito zakonitih interesov zaupnosti zadevnega podjetja in če je omenjeno podjetje samo ugotovilo, da so ti interesi ustrezno zaščiteni z redakcijo, potem po mnenju prosilke, organ ne more in ne sme iti dlje. Prosilka je dodala, da izvedba delnega dostopa ni diskrecijska pravica organa, temveč njegova dolžnost, še posebej ob dejstvu, da Sanolabor niti ni uveljavljal zaupnosti celotnega zapisnika. Njegovi ugovori so se nanašali na specifične podatke, med tem, ko nobena od teh kategorij ne zajema strukture samega inšpekcijskega postopka, regulatornih ugotovitev, navodil za odpravo nepravilnosti ali rezultata glede skladnosti. Ti elementi nikoli niso bili opredeljeni kot izvzeti. Ugotovitev, da delni dostop ni bil mogoč, zato po mnenju prosilke ne vzdrži. Tudi glede zapisnika družbe ALKA-LAB, ki ni privolila v delno razkritje, po navedbah prosilke, ugovor podjetja ne razbremeni organa njegove zakonske obveznosti iz 7. člena ZDIJZ. Obveznost ločitve izvzetih od ne izvzetih informacij je naložena organu, ne podjetju, katerega interesi so morda zaščiteni z izjemo. Obrazložitev organa je enaka za oba zapisnika, ne da bi preučil vsake kategorije informacij v zapisniku in ugotovil, dokument za dokumentom, katere dele je mogoče razkriti in katerih ne. Prosilka se je sklicevala na prakso IP, ki je v zadevi št. 090-124/2013/5 z dne 18. 7. 2013 naložil razkritje tistih delov inšpekcijskega zapisnika, ki se nanašajo na »delovanje organa in ugotovitve in ukrepe inšpekcije«— delovanje inšpicirane osebe ter ugotovitve in ukrepe inšpekcije — tudi kadar so drugi deli istega zapisnika vsebovali zaščitene osebne podatke. Prosilka priznava, da imata stranska udeleženca zakoniti interes do zaupnosti delov zapisnika, ne pa celotnega (npr. datum, trajanje in vrsto inšpekcije; pravno podlago, na podlagi katere je bila izvedena; identiteto inšpekcijskega organa; ime in naslov inšpicirane osebe; ter splošen obseg inšpekcije, status skladnosti in splošni izid, ugotovitve v zvezi s skladnostjo z zakonskimi zahtevami, zahtevani korektivni ukrepi in preventivni ukrepi ter vsi formalni ukrepi, ki jih je naložil organ). Prosilka meni, da je odločitev organa nezdružljiva z njegovimi obveznostmi glede preglednosti dela javnega regulatornega organa.

(5) Organ je po prejemu pritožbe, le to posredoval stranskima udeležencema v izjasnitev, ki vztrajata pri svojih navedbah v priglasitvi. Ker organ izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo odločitvijo, jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe dne 27. 5. 2026 s prilogami, poslal v odločanje IP.

Pritožba je utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Predmet presoje IP

(7) Prosilka je vložila pritožbo, ker meni, da je izpodbijana odločba neobrazložena in kot taka ne omogoča preizkusa, s čimer se IP strinja. V obravnavanem primeru ni sporno, da sta predmet presoje zapisnika organa: št. 401-15/2024-3 z dne 9. 8. 2024 in št. 401-19/2023-2 z dne 15. 11. 2023, sporno pa je vprašanje, ali dejansko ni mogoče izvesti delnega dostopa, kar zatrjuje organ. Prosilka se namreč strinja, da so lahko v določenem delu zapisnika informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost nadzorovanega subjekta, kar pomeni, da jih lahko organ pred posredovanjem prekrije, vztraja pa, da je upravičena do delnega dostopa do zahtevanih informacij.

(8) V obravnavanem primeru sta predmet presoje zapisnika inšpekcijskega nadzora organa, kar pomeni, da gre za dokumenta, ki sta nastala pri organu v okviru izvrševanja javnopravnih nalog in pristojnosti, določenih v Zakonu o zdravilih (ZZdr-2) in Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), zato že iz tega razloga ni mogoče sprejeti stališča, da se dostop v celoti zavrne. IP je sicer sledil organu, da se pri opravljanju svoje naloge sreča tudi z informacijami, ki za nadzorovani subjekt predstavljajo poslovno skrivnost, in jo je dolžan varovati, vendar pa mora ob tem upoštevati tudi tretji odstavek 2. člena ZPosS, ki izrecno določa, da poslovna skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javni, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Organ se v izpodbijani odločbi do navedenega ni opredelil, kljub temu, da je tudi stranski udeleženec ob priglasitvi zatrjeval, da je treba dostop delno zavrniti, ne pa v celoti in ob tem tudi označil dele informacij, za katere je ocenil, da predstavljajo izjeme po ZDIJZ (poslovno skrivnost in varovane osebne podatke). Enako velja glede dela zapisnika, ki predstavlja ugotovitve organa v okviru vodenja upravnega postopa, ki že po sami naravi stvari ne izpolnjuje pogojev po 2. čl. ZPosS. To, kar ugotovi organ, ne more imeti tržne vrednosti za stranskega udeleženca. Prav tako ni mogoče trditi, da je to »skrivnost« stranskega udeleženca, če pa gre za ugotovitve v zvezi z javnopravnim delovanjem organa.

(9) Kot pravilno izpostavlja prosilka, se organ v izpodbijani odločbi do navedenega ni opredelil, temveč je zgolj na splošno zaključil, da delni dostop zaradi prepletenosti poslovne skrivnosti ni mogoč, čeprav je eden od stranskih udeležencev priložil dokument v obliki delnega dostopa. Takšna obrazložitev ne omogoča preizkusa izpodbijane odločbe, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo. IP je zato pritožbi prosilke ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijani odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

Napotilo organu prve stopnje

(10) V ponovljenem postopku bo moral organ izvesti celovit ugotovitveni postopek, v katerem se bo moral primarno opredeliti do izjeme poslovne skrivnosti na način, da jo bo konkretno apliciral na zahtevana zapisnika in ugotavljal izpolnjevanje pogojev po 2. členu ZPosS. Kot je potrdilo tudi Upravno sodišče¹, poslovna skrivnost ni absolutna pravica subjekta, ki jo zatrjuje, kot si to zmotno razlaga stranski udeleženec ALKA-LAB d.o.o. Stranski udeleženec ima sicer možnost, da zavaruje svoje podatke, vendar pa je dolžnost organa, da oceni, ali sta stranska udeleženca v konkretnem primeru izkazala poslovno skrivnost, torej povezavo med informacijami v dokumentih, z izkazanimi pogoji poslovne skrivnosti po 2. čl. ZPosS, glede na to, da gre v osnovi za dokumenta organa, ne pa za dokumenta stranskih udeležencev, pri čemer mora organ upoštevati tudi tretji odstavek 2. čl. ZPosS, ki omogoča oziroma zagotavlja transparentnost delovanja organa, ki v javnem interesu izvaja zakonske določbe v okviru svojih pristojnosti ter na ta način skrbi, da se ohranja zaupanje v pravno državo.

(11) Nadalje se bo moral organ opredeliti do izvedbe delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, tudi v luči predloga stranskega udeleženca SANOLABOR d.d.. IP ob tem poudarja, da lahko organ prosilcu omogoči širši dostop, kot je to označil stranski udeleženec, če bo ugotovil, da stranski udeleženec ni izkazal izpolnjevanja pogojev po 2. členu ZPosS, oziroma če gre za podatke, ki so po zakonu javni, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila ali celotni dokument. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero informacije je prekril in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.), kar omogoča, da je odločba izvršljiva. 

(12) Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj je v postopku prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

(13) Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke

¹ Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. IU 293/2020-21 z dne 18. 5. 2022.