prosilec - JAZMP

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij, in sicer na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP je odločitvi organa sledil, saj je po preučitvi pritožbene zadeve zaključil, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP ugotavlja, da iz načina vlaganja obravnavanih zahtev prosilca izhaja njegov namen, da preko postopkov po ZDIJZ, izvaja kontrolo dela organa oziroma hoče preko dostopa do informacij javnega značaja doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijski postopek v konkretnih zadevah.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-405/2024/4

Datum: 5. 12. 2024

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 2. 10. 2024, zoper odločbo Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, Slovenčeva ulica 22, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 712-32/2024-2 z dne 2. 9. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 2. 10. 2024, zoper odločbo Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, št. 712-32/2024-2 z dne 2. 9. 2024, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)   Prosilec je na organ vložil več zahtev, in sicer:

-       z dne 5. 8. 2024, za posredovanje celotne dokumentacije, ki je nastala v zadnjem nadzoru skladnosti rokavic za enkratno uporabo IDEAL-T pri subjektu TRGOS d.o.o. in/ali relevantnem drugem subjektu kot distributerju teh rokavic;

-       z dne 6. 8. 2024, za posredovanje celotne dokumentacije, ki je nastala pri nadzoru skladnosti rokavic KIMESTA;

-       z dne 9. 8. 2024, za posredovanje izpisov popisov zadev, ki so nastala na osnovi njegovih prijav z dne 31. 7.  2024 in 2. 8. 2024;

-       z dne 19. 8. 2024, za posredovanje celotne dokumentacije, ki je pri JAZMP nastala v konkretni zadevi nadzora skladnosti rokavic KIMESTA (ob upoštevanju odgovora družbe Petrol d.d. prosilcu, z dne 19. 8. 2024, ki je vsebovan v zahtevi prosilca).

-       z dne 2. 8. 2024, za posredovanje izpisov popisov vseh zadev iz obdobja 2020-2024, v nadzoru skladnosti rokavic za enkratno uporabo kot osebne varovalne opreme in kot medicinski pripomočki pri subjektu MERKUR TRGOVINA d.o.o., v vseh oblikah njegovega poslovanja;

-       z dne 22. 8. 2024, za posredovanje izpisov popisov vseh zadev, od leta 2021 dalje, iz nadzora skladnosti rokavic IDEAL-T in polobraznih mask VIPLAM;

-       z dne 26. 8. 2024, za posredovanje izpis popisov zadev, ki so nastale v letih 2023 in 2024 pri nadzoru rokavic za enkratno uporabo na SHOPPSTER.si in pri MERKUR, v vseh oblikah njegovega poslovanja;

-       z dne 27. 8. 2024, za posredovanje popisov vseh zadev, ki so nastale v obdobju 2021 - 2024 pri nadzoru subjektov in proizvodov, ki so kakorkoli predstavljeni v analizi, ki je del zahteve.

(2)   Organ je zahteve prosilca, s sklepom št. 712-32/2024-2 z dne 2. 9. 2024, združil v en postopek in jih zavrnil z odločbo, št. 712-32/2024-2 z dne 2. 9. 2024, zaradi zlorabe instituta dostopa do informacij javnega značaja. Organ je ugotovil, da prosilec s svojimi zahtevami prekomerno obremenjuje organ in ne uresničuje namena ZDIJZ. Dodatno je organ navedel, da prosilec na organ vlaga večje število različnih prijav domnevnih nepravilnosti pri prodaji t.i. zaščitne opreme (maske, zaščitne rokavice idr.) in večje število zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Iz vsebine vlog prosilca izhaja preplet opozoril na domnevne nepravilnosti pri posameznih izdelkih in prijav za uvedbo inšpekcijskega postopka ter na drugi strani zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kot npr. izpis popisa zadev, ki naj bi oziroma so nastali na podlagi prijav prosilca, izpis dokumentov iz konkretne inšpekcijske zadeve. Tako je organ leta 2021 prejel približno 170 prosilčevih dopisov v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi, v letu 2022 približno 120 prosilčevih dopisov, v letu 2023 pa že več kot 190 prosilčevih dopisov. Pri pregledu prejetih zahtev za dostop do informacij javnega značaja je bilo ugotovljeno, da je leta 2021 organ prejel 10 zahtev s strani prosilca od skupno 55 zahtev, v letu 2022 je organ prejel 22 zahtev s strani prosilca od skupno 47 zahtev, v letu 2023 je organ prejel 22 zahtev s strani prosilca od skupno 46 zahtev, v letu 2024 pa (do dneva odločanja) 19 zahtev s strani prosilca od skupno 31 zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Samo v mesecu avgustu 2024 je organ od prosilca prejel 8 zahtev za dostop do informacij javnega značaja od skupno 10 zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec sporočila pošilja tudi številnim drugim naslovnikom. Število zahtevkov z zakonom res ni omejeno, vendar pa v konkretnem primeru ne gre za običajno ravnanje prosilca po ZDIJZ, kar izkazuje tudi število njegovih vlog v preteklih letih, pri tem pa organ tudi pojasnjuje, da mora pri tem, glede na število njegovih vlog, voditi več vzporednih postopkov glede na obravnavano problematiko. Prosilec namreč v svojih zahtevkih posreduje več preteklih in obsežnih e-sporočil, katerih vsebina se prepleta, pri tem pa so v okviru posameznega zahtevka podani tudi pozivi drugim organom. Vsaka posredovana odločitev po ZDIJZ pa izzove še več novih sporočil s strani prosilca. Prosilec pri svojih zahtevah ponekod posreduje več mesečna oz. več letna e-sporočila, kot npr. obravnavana zahteva z dne 2. 8. 2024, ki ima 498 strani, zahteva z dne 26. 8. 2024, ki ima 608 strani, zahteva z dne 27. 8. 2024, ki ima 687 strani. V omenjenem postopku torej nikakor ne gre za to, da bi imel organ kakršne koli zadržke pri seznanjanju javnosti z informacijami javnega značaja, vendar pa ni mogoče podpirati zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki ne sledijo namenu in osnovnemu pomenu te pravice. Iz prijav oziroma zahtev prosilca izhaja pričakovanje prosilca, da bo organ sledil njegovim navedbam in ko temu ni tako, na organ vlaga vedno nove prijave po ZIN, istočasno pa tudi zahteve po ZDIJZ. Kot izhaja iz odločbe Informacijskega pooblaščenca, št. 090-383/2023/4, pa, četudi bi bile prijave prosilca utemeljene, ZDIJZ nikakor ni orodje, s katerim bi prosilec organ prisilil, da obravnava njegove prijave. Iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen, da preko postopkov po ZDIJZ izvaja kontrolo nad delom organa oziroma želi doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijski postopek v konkretnih zadevah, kar pa ni v skladu z ZDIJZ. Gre torej za prepletenost posameznih vlog, posledično se s prosilčevimi vlogami ukvarja večje število zaposlenih, saj je vloge zaradi obsežnosti in njihove prepletenosti večkrat težko razporejati in knjižiti. Nenazadnje je treba v skladu z zakonodajo vse vloge tudi ustrezno obravnavati. Prosilčeve vloge se tako v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21, 68/22, 89/22, 135/22, 77/23 in 24/24; v nadaljevanju: UUP) knjižijo v različne zadeve, vsak zaposleni obravnava svoj del obsežnega sporočila, kar pomeni podvajanje dela, saj postopek po ZDIJZ ne vodi ista oseba kot inšpekcijski postopek. Takšno ravnanje konstantno ponavlja in prekomerno obremenjuje organ, s čimer želi opozoriti na, po njegovem mnenju, neučinkovitost organa in neustrezno organiziran nadzor ter želi na vsak način usmerjati delo organa s svojimi predlogi, kje, kdaj in kako naj inšpektorji opravljajo nadzor. Organ se zaveda svoje odgovornosti pri obravnavi zahtev za dostop do informacij javnega značaja, jasno je tudi, da zgolj zaradi velikega obsega zahtevane dokumentacije ali zaradi večjega števila zahtev, le-teh ni mogoče zavrniti. To zavedanje je razvidno tudi iz številnih odločitev, ki jih je organ sprejel v zvezi s prosilčevimi zahtevami, ki jih je obravnaval tudi vsebinsko. Iz navedenega organ ugotavlja, da prosilec instituta pravice dostopa do informacij javnega značaja ne uporablja v skladu z njeno funkcijo, to je demokratična in nadzorna funkcija. Z demokratično funkcijo je državljanom omogočena večja stopnja udeležbe v politiki, z nadzorno funkcijo pa se državljanom omogoča nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ravnanje prosilca ni mogoče obravnavati kot izvrševanje nadzorne funkcije pravice dostopa informacij javnega značaja, ampak kot namerno prekomerno obremenjevanje organov s številnimi obsežnimi sporočili, ki so s časom še bolj obsežna, saj se nove prijave navezujejo na stare, prosilec pa sporočila pošilja tudi po večkrat v istem tednu (ali celo dnevu), prav tako pošilja v kratkem časovnem razmaku zahteve za dostop do informacij javnega značaja, v katerih zahteva dokumente, ki jih je že zahteval. Prosilec vpliva na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave RS in zakonov, ter posledično na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Pri tem se organ sklicuje tudi na odločbo Informacijskega pooblaščenca, št. 090-75/2022, z dne 18. 3. 2022, kjer Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da javni interes dobrega upravljanja pretehta nad interesom dostopa prosilca do dokumentov.

(3) Zoper  odločbo je prosilec, dne 2. 10. 2024, vložil pritožbo, in sicer v okviru devetih poslanih elektronskih sporočil. Prosilec je oporekal ugotovitvam organa ter ponovil ugotovitve o neskladnosti izdelkov, glede katerih je opozarjal organ. Zavrnil je navedbe, da prekomerno zasipava organ, saj le opozarja na to, da se organi niso ustrezno hitro in učinkovito odzivali na podane prijave nepravilnosti na trgu, na kar opozarja že več let. Poudaril je tudi utemeljenost svojih prijav in da so bile vse njegove vloge po ZDIJZ povsem napačno prepoznane kot zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja. Prav tako je zmotno sklicevanje organa na prakso IP, saj ne gre za dokončno odločbo, ker Upravno sodišče RS še ni zavzelo stališča.

(4) Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, z dopisom št. 712-32/2024-14 z dne 16. 10. 2024, po fizični in elektronski pošti, odstopil v pristojno reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(7) IP se je do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oz. zavezancev[1], zato pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno. Prav tako se je organ do pojma zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja že podrobneje opredelil tudi v odločbah, ki so bile izdane prosilcu v pritožbenih postopkih v istovrstnih zadevah.[2]

(8) IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nad. zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP še poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(9) IP na podlagi pregleda spisovne dokumentacije predmetne pritožbene zadeve ugotavlja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni kriteriji za zlorabo pravice, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.

(10) Pri odločanju o zlorabi pravice dostopa je IP upošteval, da prosilec nadaljuje z enakim načinom vlaganja zahtev, ki so bile že večkrat prepoznane kot zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja v okviru pritožbenih postopkov zoper odločbe drugih inšpekcijskih organov, na katere prosilec prav tako kontinuirano in obsežno vlaga zahteve za dostop do informacij. Prosilec svoje zahteve vlaga neprestano, kar tudi sam ponavlja in priznava, na številne organe, pri čemer je zahtevam praviloma skupno, da želi prosilec organ prisiliti k vodenju postopkov, za katere je ta pristojen. Prosilec v postopkih tudi sam pojasni, da je njegov namen, da bi od organa dosegel obravnavanje njegovih prijav, ker tega ne doseže, pa glede teh istih vloženih prijav na organ naslavlja še zahteve za dostop do informacij javnega značaja glede popisa zadev in naknadno glede aktivnosti izvedenih na podlagi njegovih prijav. Zahteve prosilca in z njimi povezane pritožbe so praviloma obsežne, saj prosilec izčrpno navede vsa dejstva glede neustreznosti izdelkov, kar v postopku po ZDIJZ ni predmet presoje in v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pravno relevantno, vloge prosilca pa zaradi obsežnih prilog redno presegajo nekaj 10 ali nekaj 100 strani, zahteve in vloge se prepletajo, priloge se ponavljajo. Glede na navedene okoliščine je treba vse vložene zahteve prosilca, v povezavi z že vloženimi zahtevami, o katerih je bilo odločeno v drugih postopkih, obravnavati kot funkcionalno celoto. Prosilec je zahteve vlagal v obsežnih vlogah, s katerimi je podajal tudi analize nepravilnosti in prijave, vključno s slikovnim materialom zaščitne opreme, izražal svoja nestrinjanja s pristopi in delom organa ipd..

(11) ZDIJZ kot materialni zakon, ki je podlaga za pravico dostopa do informacij javnega značaja, sam ne določa konkretnih kriterijev oz. elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.: ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami, očitno nedovoljene in neutemeljene vloge brez možnosti za uspeh, navidezno uveljavljanje pravice preko vlaganja vlog z vsebino, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo in žalitve, zasipavanje organa z vlogami, s čimer se ovira učinkovito delo organa na vseh področjih, poseganje v dostojanstvo organa, vlaganje vlog z namenom povzročanja neprijetnosti ali drugih nevšečnosti organu itd.[3]

(12) ) Upoštevaje navedene kriterije ter navedbe organa in posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen, da preko postopkov po ZDIJZ izvaja kontrolo dela organa oziroma želi preko dostopa do informacij javnega značaja doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijski postopek v konkretnih zadevah. Navedeno praviloma ni nezakonito ravnanje ali v nasprotju s smislom zakona, ampak v obsegu, sistematično in na način, kot to že več let počne prosilec, ni v skladu z namenom ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, ki je v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.[4]

(13) Na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve IP ugotavlja, da prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, torej do dokumentov iz konkretnih zadev, zgolj in samo z namenom, da bi dokazal neučinkovito delo organa (bodisi kot ne-obravnavanje, kot počasno obravnavanje ali zaradi nezadovoljstva z zaključnimi ugotovitvami postopka) oziroma, da bi dosegel, da bi organ upošteval njegove prijave in uvedel inšpekcijski postopek glede izdelkov, na katere opozarja  prosilec. Navedeno pa ni v skladu z namenom dostopa do informacij javnega značaja, saj ZDIJZ ni orodje za usmerjanje dela organa oziroma »prisilo« organa, da začne inšpekcijski postopek v posameznih zadevah. Ker zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja niso v skladu z namenom po ZDIJZ, IP ugotavlja, da gre za zlorabo pravice dostopa

(14) Dalje IP ugotavlja, da ne glede na to, da število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, v obravnavanem primeru število in obsežnost vlog, iz katerih izhajajo med drugim tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, prekomerno obremenjujejo organ. Kot izhaja iz posredovane dokumentacije, je prosilec organu poslal veliko število sporočil, med katerimi je večina precej obsežnih, s priloženimi analizami, dopolnjena z novimi proizvodi ali dodatnimi nepravilnostmi. Poleg analiz z nepravilnostmi v sporočilih, je prosilec zastavljal vprašanja in v besedilu podajal tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V posameznih sporočilih se tako prepletajo različni zahtevki, tudi zahteve po ZDIJZ. Razumsko torej ni mogoče pričakovati, da bo organu uspelo v zakonskem roku odločiti o tolikšnem številu obsežnih zahtev z različno vsebino. Takšnega pričakovanja zato tudi ni mogel imeti prosilec in ga po presoji IP tudi ni imel. Kljub temu pa to še ne pomeni, da organ ne dela oz., da je njegovo delo neučinkovito in nestrokovno, prav to pa hoče po mnenju organa, čemur pritrjuje tudi IP, prosilec preko zahtev za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, dokazati. IP v zvezi z navedenim ponovno opozarja, da tako v konkretnem primeru ne gre za pošteno uporabo pravice prosilca po ZDIJZ, zaradi česar šteje, da je prosilec zlorabil pravico dostopa in da je potrebno njegove zahteve iz tega razloga zavrniti, kot to določa peti odstavek 5. člena ZDIJZ. Po oceni IP tudi ni dvoma, da takšen način vlaganja zahtev s strani prosilca organu nedvomno otežuje oz. onemogoča tudi ravnanje v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP). Da je število vlog prosilca prekomerno, izkazuje tudi dejstvo, da predstavljajo zahteve prosilca že več let polovico vseh zahtev, ki jih organ prejme ter da organ poleg zahtev za dostop do informacij na organ pošilja več sto vlog letno. Slednje izhaja tudi iz pregleda dokumentarnega gradiva IP, saj je IP v letu 2023 od prosilca prejel preko 300 vlog, v letu 2024 do izdaje te odločbe pa že preko 400 vlog, med temi številne zgolj v vednost (te je prosilec poslal tudi na elektronske naslove številnih drugih organov in funkcionarjev).

(15) Ob navedenem pa IP ponovno izpostavlja dejstvo nepreglednih in obsežnih vlog prosilca, saj ta s posamezno vlogo hkrati podaja svoje nestrinjanje z delom organa, izpostavlja svoje ugotovitve, se pritožuje zoper posamezne odločitve organa ter vlaga oziroma ponavlja svoje prijave. Vlogam pripenja tudi predhodne vloge in obsežno slikovno in drugo gradivo. IP tako ugotavlja, da so vloge prosilca nepregledne in praviloma izjemno obsežne. IP pa v zvezi s svojo odločitvijo izpostavlja še dejstvo, da se ravnanje prosilca ponavlja, čeprav je IP v svojih predhodnih odločbah prepoznal takšno ravnanje prosilca kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(16) IP ugotavlja, da pri zahtevah prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, ne gre za pošteno uporabo pravic dostopa do informacij javnega značaja. Nedvomno ima vsakdo pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar ne na način, kot je izkazan v obravnavani zadevi, torej da želi prosilec preko dostopa po ZDIJZ doseči, da organ njegove prijave in opozorila na nepravilnosti vsebinsko obravnava in da preko zahtevanih informacij javnega značaja dokazuje neučinkovito delo organa. IP ob tem poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter uradne osebe in organ žali in s tem posega v njihovo dostojanstvo.[5]

(17) IP po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju z namenom pravice dostopa do informacij javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Ob tem IP ponovno dodaja, da četudi bi bile prijave prosilca utemeljene, ZDIJZ nikakor ni orodje, s katerim bi prosilec organ prisilil, da obravnava njegove prijave.

(18) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19) Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Glej npr. odločbe IP št. 090-21/2015/, št. 090-157/2015, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6.

[2] Glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, 090-2/2023/2, 090-127/2023/2, št. 090-242/2023/2, št. 090-330/2023, št. 090-375/2023/2, št. 090-25/2024/2, 090-26/2024/2, 090-27/2024/2, 090-103/2024, 090-187/2024, 090-272/2024, 090-273/2024, …

[3] Navedeni kriteriji izhajajo iz sodne prakse, ki je našteta že v odločbah IP, ki so bile v pritožbenih postopkih izdane prosilcu v istovrstnih zadevah; glej npr. odločbe IP št. 090-336/2021/2, št. 090-75/2022/3, št. 090-213/2022/2, št. 090-269/2022/2, št. 090-275/2022 idr..

[4] Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 4. členu ZDIJZ.

[5] Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi št. U 12/2008, z dne 30. 6. 2009, navedlo, da je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti). Ob tem pa IP izpostavlja tudi upravno sodno prakso, npr. sodbo II U 214/2016 (tč. 21 obrazložitve), iz katere izhaja, citirano: »Na obstoj zlorabe pravice se sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katera sodi po presoji sodišča tudi šikaniranje, ki ga določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ posebej omenja. Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.«.