prosilec - JAZMP

POVZETEK:

Prosilec je podal obsežno zahtevo glede dokumentacije, ki je pri organu, v zvezi z nadzornim postopkom v določenem javnem zavodu. Organ je v postopku ponovnega odločanja dostop do nekaterih dokumentov zavrnil s sklicevanjem na poslovno skrivnost javnega zavoda, dostop do določenih dokumentov je omogočil z delnim dostopom zaradi varstva osebnih podatkov, do določenih dokumentov pa je omogočil dostop v celoti. Pritožbeni postopek je tekel zaradi nasprotovanja prosilca izjemi poslovne skrivnosti in odločitvi organa, da se omogoči dostop do dokumentov po pravnomočnosti. IP je ugotovil, da sklicevanje javnega zavoda na poslovno skrivnost za dokumente, ki so nastali v zvezi z izvajanjem javne službe, ni utemeljeno, zato je do teh dokumentov, razen do varovanih osebnih podatkov, organu naložil, da omogoči dostop. Glede izvršljivosti odločbe pa je IP ugotovil, da je bil v postopku udeležen tudi javni zavod kot stranski udeleženec, ki bi odločitvi organa v ugodilnem delu, lahko nasprotoval z vložitvijo pritožbe in kasneje tožbe, zato je odločitvi organa v tem delu, razen glede poprave očitne pomote v izreku izpodbijane odločbe, pritrdil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-260/2023/4

Datum: 24. 10. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 11. 7. 2023, zoper odločbo št. 712-11/2023-23 z dne 6. 7. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, Slovenčeva ulica 22, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 11. 7. 2023 se delno ugodi in se odločba Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke št. 712-11/2023-23 z dne 6. 7. 2023:

1.1 delno odpravi v 1. točki ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v dokumente:

-       »Analiza tveganja, Proteze Spodnji udi (0624),v0.3«,

-       »Interni predpis izhodne kontrole«,

-       »OGS-LAMINACIJSKATEHNIKA«, pri čemer se prekrije sliko pri številki 3.1.,

-       »Op_kakovost COP«,

-       »Op_nabava COP«,

-       »Op_proizvodnja COP«,

-       »Plan tveganja ortoze spodnji udi«,

-       »Plan tveganja proteze spodnji udi«,

-       »Poročilo obvladovanje tveganj, ortoze spodnji udi«,

-       »Poročilo obvladovanje tveganj, proteze za spodnje ude«,

-       »Povzetek tehnične mape, Ortoze spodnji udi (0612)«,

-       »Povzetek tehnične mape, Proteze spodnji udi (0624)«,

-       »Proces pritožb«,

-       »Sistem vigilanca«,

-       »Tehnična dokumentacija za ortozo za koleno, gleženj in stopalo«,

-       »Tehnična dokumentacija za endoskeletno nadkolensko protezo«,

-       »Uporabnost proteze za spodnji ude«,

-       »Uporabnost ortoze, spodnje ude«,

-       »Upravljanje s tveganji«,

-       »Poslovnik kakovosti URI Soča«,

-       »Pregled statusa proizvodov od 1.1 - 31.4.2022«.

1.2. v 4. točki spremeni, tako, da se številki »1. in 3.« zamenjata z »2. in 3«.

2.     Glede dokumenta »Endoskelentna nadkolenska/podkolenska proteza za neomejeno uporabo v zunanjem okolju« se pritožba zavrne.

3.  V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 12. 2. 2023 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, ki se nanašajo na izvedeni nadzor nad izvajanjem Uredbe MDR in ZmedPri v URI Soča v letu 2023 oz. na zajem trenutnega materialnega stanja (posnetek oz. kopije dokumentacije in izjav) v COP, v zvezi z izdelavo medicinskih pripomočkov s strani inšpektorjev JAZMP. Kot način seznanitve je prosilec izbral vpogled, podredno pa fotokopije po vpogledu in izbiri določenih informacij javnega značaja. Prosilec je zahteval:

1. vse zapisnike, uradne zaznamke, zapiske, povzetke ali druge oblike zapisov, ki so jih zapisali inšpektorji ali zaposleni v COP (inženirji. vodje. skladiščniki. tehnolog in ostali iz režije): izjave, razlage, trditve, pojasnila, itd. zaposlenih v COP v zvezi z: izvajanjem Uredbe MDR in ZMedPri, knjiženjem v PIS, načinom in ureditvijo proizvodnje med. pripomočkov, delovnimi procesi in postopki izdelave med. pripomočkov, potrjevanjem skladnosti, tehnično dokumentacijo oz. tehnološkimi listi ali mapami, načinom dela in vsega v zvezi s proizvodnjo med. pripomočkov;

2. vse zapisnike, uradne zaznamke, zapiske ali druge oblike zapisov, ki so jih zapisali inšpektorji ali tehniki v proizvodnji COP: izjave, razlage, trditve, pojasnila, itd., v zvezi z: izvajanjem Uredbe MDR in ZMedPri, knjiženjem v PIS, načinom in ureditvijo proizvodnje med. pripomočkov, delovnimi procesi in postopki izdelave med. pripomočkov, potrjevanjem skladnosti, tehnično dokumentacijo oz. tehnološkimi listi ali mapami, načinom dela in vsega v zvezi z proizvodnjo med. pripomočkov;

3. listine v nadzoru zajetih tehnoloških listov ali map oz. kakorkoli drugače imenovano tehnično dokumentacijo, ki opisuje postopek izdelave ortoze z Beckerjevimi sklepi in Fior-Gentz laminacijo ter podkolenske proteze 3. kategorije in nadkolenska proteza 3. kategorije oz. dokumentacijo tiste modele ortoz in protez, ki jih je JAZMP v nadzoru zajel;

4. listine, ki izkazujejo v COP s čim oz. s katero dokumentacijo tehnik, ki in ko opravi določeno fazo v postopku izdelave med. pripomočka dejansko in stvarno primerja njegovo »skladnost«;

5. listino oz. sklic na določbo materialnega predpisa, ki kaže oz. predstavlja izjemo, da je lahko med. pripomoček dan na trg, četudi zanj ne obstaja vsa točno določena dokumentacija, zahtevana po Uredbi MDR in ZmedPri ter

6. listino, ki URI Soča dopušča morebitno izjemo pri dajanju med. pripomočka na trg, brez predhodno izpolnjenih pogojev, določenih v Uredbi MDR in ZmedPri.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 712-11/2023-2 z dne 10. 3. 2023, s katero je dostop zavrnil zaradi obstoja izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema varstva upravnega postopka). IP je z odločbo št. 090-104/2023/6 z dne 10. 5. 2023 odločitev organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku je organ izdal izpodbijano odločbo, s katero je v prvi točki zaradi izjeme varstva poslovne skrivnosti zavrnil dostop do naslednjih dokumentov:- Analiza tveganja, Proteze Spodnji udi (0624),v0.3, -Interni predpis izhodne kontrole, - OGS-LAMINACIJSKATEHNIKA, - Op_kakovost COP, - Op_nabava COP, - Op_proizvodnja COP, - Plan tveganja ortoze spodnji udi, - Plan tveganja proteze spodnji udi, - Poročilo tveganj, ortoze, - Poročilo tveganj, proteze za spodnje ude, - Povzetek tehnične mape, Ortoze spodnji udi (0624), - Povzetek tehnične mape, Proteze spodnji udi (06121), - Proces pritožb, - Sistem vigilance, - Tehnična dokumentacija za ortozo, - Tehnična dokumentacija za protezo spodnji ud, Uporabnost proteze spodnji udi, - Uporabnost, ortoze, spodnji udi, - Upravljanje s tveganji, - Poslovnik kakovosti URI Soča, - Postopek laminacije za ležišče, - Pregled statusa proizvodov od 1.1 - 31.4.2022, -Ortoza OGS-LAMINACIJSKA TEHNIKA. Z drugo točko izreka je organ zaradi varstva osebnih podatkov omogočil delni dostop do:  - elektronskega sporočila z dne 8. 12. 2022, pri čemer je prekril osebni elektronski naslov in številko osebnega mobilnega telefona; - elektronsko sporočilo z dne 22. 12. 2022, pri čemer je prekril osebni elektronski naslov; in potrdilo o doktoratu, pri čemer je prekril datum rojstva, kraj rojstva, datum izdaje spričevala. S tretjo točko izreka je organ odločil, da se v celoti ugodi dostop do dokumentov: - Analiza tveganja ortoza, - Analiza tveganja proteze spodnji udi, - Analiza tveganja, Ortoze Spodnji udi (0612), v0.3, - Dopis k oddaji dokumentacije, - Servisni artikel, - Zgodovina vzdrževalnih posegov Naprave za izdelavo medicinskih pripomočkov, - Seznam dobaviteljev COP, - Seznam MP COP, - Pritožbe od 1.1.-31.3.2022, - Pritožbe od 1.4.-30.11.2022, - Seznam odstopov, - Plan nadzora, - Seznam OP URl Soča. S 4. točko izreka je odločil, da bo vpogled v dokumente, za katere je skladno s 1. in 3. točko izreka odobren dostop, omogočen po pravnomočnosti odločbe. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ v postopek povabil Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča (v nadaljevanju stranski udeleženec), ki se je na povabilo odzval. Iz opredelitve stranskega udeleženca v zvezi z dostopom do dokumentov, ki so predmet zahteve, izhaja, da se za vse, razen za posebej označene dokumente, sklicuje na poslovno skrivnost. To utemeljuje na okoliščini, da gre za znanje, ki je pridobljeno z izkušnjami in dodatnim izobraževanjem, pri čemer ocenjuje, da bi mu nastala škoda v višini 1.500.000 EUR. Ob tem je priložil sklep o poslovni skrivnosti z dne 8. 6. 2023, iz katerega izhaja, da so poslovna skrivnost ideje, zasnove izdelave, aplikacije, timske aplikacije in obravnave ter podatki in dokumenti, povezani z njimi, ne glede na obliko, v kateri obstajajo. Na področju ortotike in protetike poslovno skrivnost predstavljajo delovni nalogi in proizvodni listi, poslovno skrivnost pa predstavljajo podatki, ki izhajajo iz znanja zaposlenih, povezanega z delom na inštitutu, predstavljajo in/ali izhajajo iz tehnološkega razvoja v inštitutu, podatki o tehnološkem postopku glede nabave materialov in komponent ter izdelave medicinskega pripomočka, individualnih prilagajanj glede na tehnične zahteve in patološka stanja, podatki o tehničnem navodilu glede izdelave, obravnave in ustreznih rešitvah za pripomočke za posamezne paciente in njihova stanja in s tem povezani drugi dokumenti. Stranski udeleženec kot poslovno skrivnost ni označil popisa spisa v zvezi z inšpekcijskih postopkom, ki ga organ vodi pod št. 406-3/2023, elektronsko sporočilo z dne 8.12.2022 in plan nadzora. Organ je naknadno ugotovil, da stranskemu udeležencu pomotoma niso bili posredovani štirje dokumenti, zato je te stranskemu udeležencu naknadno posredoval. V zvezi z dodatnimi dokumenti je stranski udeleženec istega dne odgovoril, da so tudi dodatno posredovani dokumenti (razen potrdila o doktoratu) poslovna skrivnost, ki se je ne sme razkrivati nepooblaščenim osebam. V zvezi z navedbami stranskega udeleženca je prosilec menil, da je sklicevanje na poslovno skrivnost brezpredmetno. Na slovenskem trgu je stranski udeleženec brez konkurence, prav tako pa edinemu konkurentu družbi …., d. o. o. celo sam daje v izdelavo medicinske pripomočke in tudi sicer sodelujejo. Sklicevanje na poslovno skrivnost glede tehnik izdelave medicinskih pripomočkov je neutemeljeno tudi zato, ker ne gre za skrivnost, saj jo pozna tudi prosilec kot nekdanji zaposleni pri stranskemu udeležencu. Meni, da so navedbe stranskega udeleženca neizkazane. Stranski udeleženec v postopku tudi podaja, da je v skladu z Zakonom o poslovni skrivnosti (Ur. l. RS, št. 22/19; v nadaljevanju: ZPOsS) pomembno, da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot poslovno skrivnost, to pa lahko stori tudi z informiranjem zaposlenih, ki delajo s predmetnimi informacijami in nenazadnje z izdajo sklepa ob prejemu zahtev za razkritje takšnih informacij. V svoji odločitvi je organ sledil navedbam stranskega udeleženca, ki je dokumente opredelil kot poslovno skrivnost, zato je zavrnil dostop do dokumentov, ki jih je navedel v prvi točki izreka. Svojo odločitev je utemeljil na določbi ZPosS. Navedel je, da se domneva, da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. V nasprotju z opredelitvijo poslovne skrivnosti pred začetkom veljavnosti ZPosS za obstoj poslovne skrivnosti ni več potrebno, da je podatek označen kot poslovna skrivnost že ob samem nastanku, ampak se pri opredelitvi določenega podatka kot poslovne skrivnosti presoja, ali so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona ZPosS, pomeni poslovna skrivnost strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Pri pregledu dokumentov, ki so predmet zahteve, je organ ugotovil, da večina dokumentov, ki jih je organ pridobil tekom inšpekcijskega postopka v Centru za ortotiko in protetiko URI Soča, predstavljajo informacije, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Gre za dokumente, nastale znotraj organizacije stranskega udeleženca, ki se zahtevajo pri izdelavi protez ali ortoz. Iz Predloga ZPosS nadalje izhaja, da se šteje, da imajo strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti). V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Stranski udeleženec je v zvezi s tem navedel, da bi mu z razkritjem zahtevanih podatkov nastala škoda v višini 1.500.000 EUR. Organ ugotavlja, da je stranski udeleženec »osrednji nacionalni zdravstveni zavod za celostno in interdisciplinarno rehabilitacijo bolnikov s funkcijsko in delovno oviranostjo, na sekundarni in terciarni ravni opravlja najzahtevnejše naloge s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine, s področja aplikacije tehničnih pripomočkov, s področja psihosocialne rehabilitacije ter s področja poklicne in zaposlitvene rehabilitacije«. V okviru rehabilitacijske medicine proizvaja tudi različne medicinske pripomočke, kot so ortoze in proteze, na katere se nanaša dokumentacija, ki je predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Stranski udeleženec sicer je del javnega sektorja, a je treba pri tem upoštevati dejstvo, da pri izvajanju svojih storitev zaradi odprtosti trga zdravstvenih storitev v Evropski uniji konkurira s podobnimi institucijami ne le v Sloveniji, ampak tudi širše. Slednje pomeni, da z razvojem svojih storitev in vlaganjem v znanje svojih zaposlenih izboljšuje svoj konkurenčni položaj ter možnosti za pridobivanje dodatnih pacientov. Navedeno potrjuje navedbe stranskega udeleženca, da bi mu z razkritjem zahtevanih dokumentov lahko nastala škoda, kar pomeni, da so izpolnjeni vsi trije pogoji za obstoj poslovne skrivnosti. Navedeni podatki namreč predstavljajo del pravic intelektualne lastnine URI Soča, ki stranskemu udeležencu na trgu zagotavljajo konkurenčno prednost in razkritje katerih bi lahko vplivalo na konkurenčno prednost zadevnega stranskega udeleženca. Organ je nadalje ugotavljal, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij. Pri presoji interesa javnosti gre za splošni interes in ne interes posameznika. Tako organ ni presojal, ali se lahko določen dokument razkrije točno določeni osebi, ampak ali se lahko razkrije javnosti na splošno, zato poprejšnje poznavanje postopkov s strani prosilca ni relevantno. Zahtevani dokumenti (med drugim) razkrivajo konkretne postopke izdelave posameznega medicinskega pripomočka, postopke obvladovanja tveganj, opise različnih sistemov kakovosti ipd. Organ je še navedel, da je v dokumentih, za katere je ugotovil, da ni podana izjema poslovne skrivnosti, prekril varovane osebne podatke.

(3) Zoper odločbo organa z dne 6. 7. 2023 je prosilec vložil pritožbo in pri tem navaja, da je organ neutemeljeno zavrnil dostop do dokumentov zaradi poslovne skrivnosti. Prav tako ni pravilno, da je odložil posredovanje dokumentov do pravnomočnosti odločbe. Meni, da stranski udeleženec poslovne skrivnosti ni z ničemer izkazal, organ pa v izpodbijani odločbi ni napravil pravne presoje in gre zato za bistveno kršitev pravil postopka. V času podane zahteve z dne 12. 2. 2023 zahtevane informacije niso bile označene kot poslovna skrivnost, ampak šele s sklepom z dne 8. 6. 2023. Pri tem se sklicuje na stališče upravno sodne prakse (UPRS I U 1062/2017-33). Meni, da bi moral stranski udeleženec za opredelitev podatkov za poslovno skrivnost pojasniti tudi, kako bi bilo poseženo v njegovo konkurenčno prednost v primerjavi z ostalimi poslovnimi subjekti in kako bi prosilec za dostop do informacij javnega značaja podatke sploh lahko uporabil pri optimizaciji svojih tehnoloških procesov. Prav tako organ ni dokazal tržne vrednosti, ki jo je potrebno razlagati predvsem v smislu varstva tržnih interesov družbe, torej interesov družbe, ki prima facie vplivajo na njen položaj na trgu. Zgolj dejstvo, da podatki, ki so vsebovani v dokumentih, niso javni in niso dostopni konkurenčnim družbam in osebam, še ne pomeni, da imajo tudi tržno vrednost. Stranski udeleženec ni izkazal, kakšne bi bile škodljive posledice prikaza teh IJZ, saj na slovenskem področju ne obstaja druga konkurenčna ustanova, ki bi z uvidom v te pridobila na svoji tržni vrednosti. Prav tako ni inštitucije v širši regiji, saj ima po pridobljenih uradnih podatkih neposredno od podjetij na Hrvaškem celo ta bistveno bolj urejene firme, organizacijo dela in celo tehnično dokumentacijo, zato stranski udeleženec s svojo dokumentacijo ne predstavlja za nikogar večji izziv ali prednost. Sledne potrjuje dejstvo, da so zahtevani dokumenti v času odhoda glavne inženirke …. v septembru 2022, ki je kot edina med zaposlenimi imela ustrezno strokovno tehnično znanje in znanje iz MDR Uredbe, bili zgolj v obliki osnutka. Po njenem odhodu med zaposlenimi ni bilo nadomestne osebe z dovolj ustreznega znanja, ki bi bila sposobna te osnutke, dopolniti, dodelati, zapolniti do izvršljive in uporabne oblike, še posebej ne v tako kratkem času do januarja 2023, ko je JAZMP opravil nadzor. Organ je ugotavljal tudi, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa. Vedenje, ali gre v konkretnih dokumentih za pravo dokumentacijo ali na hitro prirejeno zgolj za potrebe nadzora, je absolutno v interesu javnosti, konkretneje pacientov. MDR Uredba in ZMedPri ureja pravice pacientov do varnih pripomočkov, zatorej je njihov oz. interes javnosti vedeti, ali se izdeluje in daje na trg varne in z MDR Uredbo skladne pripomočke. Glede na priznanje generalnega direktorja …. v internem glasilu Gibko, da so delovni inšpektor in JAZMP naložili odpravo kar 45 pomanjkljivosti, je velika verjetnost, da so te nepravilnosti zaznane prav v tej dokumentaciji. Pritožnik iz pridobljenih drugih IJZ v drugih postopkih poseduje uradna dokazila, da gre v primeru dajanja medicinskih pripomočkov na trg celo za kršitve zakona oz. najmanj za nepošteno poslovno prakso, čemur podlaga je lahko le napačna tehnična dokumentacija - zahtevane IJZ. Kršitev zakona je obstajala najmanj do 5.10.2022, ko se je na trga dajala ortoza izvedena z laminacijo, za njo pa ni obstajala tehnična dokumentacija, ki je po MDR Uredbi predpogoj za varno in zakonito dajanje medicinskih pripomočkov na trg. V teh primerih velja tudi določba v tretjem odstavku drugega člena ZPosS, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne ali informacije o kršitvi dobrih odnosov ali dobrih poslovnih običajev. Prosilec domneva, da je organ v zavrnilni odločbi sledil pavšalni razlagi stranskega udeleženca z namenom, da ne bi postala vprašljiva strokovnost inšpektorjev organa, če bi se v zahtevani dokumentaciji ugotovilo ponarejanje podatkov zgolj za potrebe izvedbe nadzora in neskladnost z dejanskim materialnim stanjem.

(4) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, preveril je, ali je dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. Z njo je prav tako seznanil stranskega udeleženca, ki nanjo v postavljenem roku ni odgovoril, zato je pritožbo na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom dne 22. 8. 2023, odstopil v reševanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(7) V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacije javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa in da organ z njimi razpolaga. Sporno ostaja vprašanje, ali je organ utemeljeno zavrnil zahtevo prosilca za dostop do informacij, ki so navedene v prvi točki izpodbijane odločbe, zaradi izjeme poslovne skrivnosti in vprašanje, ali je organ utemeljeno navedel, da bo omogočil dostop po pravnomočnosti.

(8) Glede na navedeno je moral IP v obravnavani zadevi presoditi, ali je zavrnitev dostopa do 23 dokumentov, ki jih je organ navedel v prvi točki izpodbijane določbe, utemeljena na izjemi poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem je IP najprej ugotovil, da sta dokumenta, ki ju je organ navedel v tretji in 23. alineji enaka, tako da je odločil o 22 dokumentih. Druga točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (ZGD-1). ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki je začel veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da se presoja IP nanaša na dokumente oziroma podatke, ki so nastali po uveljavitvi ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS.

(9) Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (drugi odstavek 2. člena ZPosS). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS). Za presojo, ali predmetni dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost po ZPosS, je torej nujno, da izpolnjujejo vse tri naštete pogoje iz 2. člena ZPosS. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona,[1] pomeni poslovna skrivnost strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

(10) V zvezi s tretjim pogojem je stranski udeleženec po pozivu organa z dne 30. 5. 2023, dne 9. 6. 2023 predložil sklep o poslovni skrivnosti z dne 8. 6. 2023, iz katerega izhaja, da so poslovna skrivnost ideje, zasnove izdelave, aplikacije, timske aplikacije in obravnave ter podatki in dokumenti, povezani z njimi, ne glede na obliko, v kateri obstajajo. Na področju ortotike in protetike poslovno skrivnost predstavljajo delovni nalogi in proizvodni listi, poslovno skrivnost pa predstavljajo podatki, ki izhajajo iz znanja zaposlenih, povezanega z delom na inštitutu, predstavljajo in/ali izhajajo iz tehnološkega razvoja v inštitutu, podatki o tehnološkem postopku glede nabave materialov in komponent ter izdelave medicinskega pripomočka, individualnih prilagajanj, glede na tehnične zahteve in patološka stanja, podatki o tehničnem navodilu glede izdelave, obravnave in ustreznih rešitvah za pripomočke za posamezne paciente in njihova stanja in s tem povezani drugi dokumenti. Ob tem organ navaja, da (drugače kot je to urejal ZGD-1) ZPosS ne določa, da bi morale biti informacije označene kot poslovna skrivnost že ob nastanku, zato je izpolnjen tretji pogoj. IP najprej ugotavlja, da dokumenti, ki so predmet zahteve, niso označeni kot poslovna skrivnost in da stranski udeleženec ni zatrjeval niti izkazal, da bi o poslovni skrivnosti zaposlene informiral že pred sprejetim sklepom. IP nadalje ugotavlja, da je nedvomno, da je stranski udeleženec sklep o poslovni skrivnosti, ki ga je predložil v postopku za dostop do informacij javnega značaja, sprejel po tem, ko so informacije nastale in zato, ker je bila podana zahteva za dostop. IP se ne strinja s stališčem organa, da je v skladu z ZPosS in da je izpolnjen tretji pogoj, če je sklep o poslovni skrivnosti, ki opredeljuje, kaj je poslovna skrivnost, sprejet po tem, ko je informacija nastala in potem, ko je podana zahteva za njeno razkritje. Stališče upravno sodne prakse, da sklep o poslovni skrivnosti ne more učinkovati retroaktivno, ni izhajal iz ureditev ZGD-1, ampak ga je razvila praksa IP, pritrdilo pa mu je tudi Upravno sodišče RS.[2] S pisnim sklepom ni mogoče retroaktivno določati poslovne skrivnosti oz. določati vsebine dokumentov, ki so nastali že pred izdajo sklepa, kot poslovno skrivnost. Institut poslovne skrivnosti je namreč namenjen temu, da se zavaruje konkurenčno prednost, zato je povsem nelogično oz. v nasprotju s tem institutom, če določen podatek v času svojega nastanka ni označen kot poslovna skrivnost in je torej lahko dostopen širšemu krogu ljudi, potem pa se ta isti podatek kasneje označi za poslovno skrivnost. Glavna značilnost oz. bistvena sestavina poslovne skrivnosti je prav v tem, da je znana samo določenemu, omejenemu krogu ljudi od nastanka dalje. Ker je torej poslovno skrivnost s pisnim sklepom mogoče določiti le z učinkom ex nunc, sklep pa je bil v predmetni zadevi izdan po nastanku presojanih dokumentov, IP zaključuje, da tretji pogoj, da je stranski udeleženec razumno ukrepal, da je informacijo ohranil kot skrivnost, ni izpolnjen. Iz previdnosti pa se je IP v nadaljevanju opredelil tudi do obstoja ostalih dveh pogojev.

(11) Obravnavanih 22 dokumentov je stranski udeleženec predložil organu v nadzornem postopku, ki ga je vodil organ. Dokumenti se nanašajo na medicinske pripomočke, ki jih stranski udeleženec izdeluje in se je do njih IP opredelil v nadaljevanju. Brez, da bi IP razkril njihovo vsebino, ugotavlja, da je dokument:

- »Analiza tveganja, Proteze Spodnji udi (0624),v0.3« sestavljen iz obrazca in tabelaričnega prikaza analize tveganj za različne procese in iz povzetka analize tveganj. V tabelaričnem prikazu je stranski udeleženec za različne postopke v Centru za ortotiko in protetiko (COP) popisal analize tveganj za razvoj in tehnologijo, proizvodni proces, nadzor in sproščanje izdelka, identifikacijo in sledljivost, merilno opremo in infrastrukturo ter odgovarjal na različna vprašanja v zvezi z vzdrževanjem medicinskih pripomočkov, njihovo uporabo, vpliv okolja nanje, njegovo odstranjevanje, o primernosti navodil za uporabo. V zvezi s tem pa je opredelil opis nevarnosti, vzrok nevarnosti, posledice za uporabnike, resnost, verjetnost, ukrepe, overitev rezultatov ukrepa ter verjetnost in resnost pojava. Pri čemer je prva stran navedenega dokumenta neizpolnjen obrazec enak dokumentoma »Analiza tveganja ortoza« in »Analiza tveganja proteze spodnji udi«, do katerih je organ prosilcu ugodil dostop, sicer pa je dokument enak dokumentu »Analiza tveganja, Ortoze Spodnji udi (0612), v0.3«, do katerega je organ prav tako omogočil dostop s tretjo točko izreka, le po vsebini so navedena tveganja za ortozo spodnji ud in ne za protezo spodnji ud, pri čemer razlikovanje z vidika tržne vrednosti med obema dokumentoma ni razvidno, organ pa ga tudi ni pojasnil,

-»Interni predpis izhodne kontrole« predstavlja obrazec, ki se imenuje »Protokol za prevzem nadkolenske proteze« z dne 21. 12. 2022, ki je sestavljen iz vprašanj v zvezi z izdelavo ležišča in proteze ter glede pregleda hoje, stoje, seda in krna,

- »OGS-LAMINACIJSKATEHNIKA« (tretja alineja) in »Ortoza OGS-LAMINACIJSKA TEHNIKA« (23. alineja) sta po vsebini enaka in predstavljata izroček, ki je bil pripravljen s strani zaposlene pri stranskemu udeležencu in natančno popisuje postopek izdelave medicinskega pripomočka z laminacijsko tehniko,

- »Op_kakovost COP« predstavlja organizacijski predpis pri stranskemu udeležencu, ki opisuje postopke zagotavljanja kakovosti v procesih COP in spada v skupino obvladovanja kakovosti medicinskih pripomočkov,

- »Op_nabava COP«, je organizacijski predpis ter opisuje proces strateške in operativne nabave materiala in komponent ki so potrebni za proizvodnjo in obvladovanje medicinskih pripomočkov v okviru oddelka COP. Namen dokumenta je zagotavljanje učinkovitosti procesov nabave,

- »Op_proizvodnja COP«, opisuje procese izdelave, servisiranja in obvladovanja medicinskih pripomočkov,

- »Plan tveganja ortoze spodnji udi« in »Plan tveganja proteze spodnji udi«, popisujeta tveganja od razvojnega cikla do poprodajnega spremljanja in varne odstranitve,

- »Poročilo obvladovanje tveganj, ortoze spodnji udi« in »Poročilo obvladovanje tveganj, proteze za spodnje ude«, podajata informacije o izvedenem pregledu procesa obvladovanja tveganj za ortoze spodnji udi,

- »Povzetek tehnične mape, Ortoze spodnji udi (0612)« in »Povzetek tehnične mape, Proteze spodnji udi (0624)«, vsebujeta tabelaričen opis in specifikacijo pripomočka, informacije, ki jih mora predložiti proizvajalec, informacije o zasnovi in izdelavi, splošne zahteve glede varnosti in učinkovitosti, analize razmerja med koristmi in tveganji ter obvladovanji tveganj, preverjanje in potrjevanj izdelka,

- »Proces pritožb«, predstavlja del procesov obvladovanja medicinskih pripomočkov in vsebuje postopkovne stopnje, pristojne osebe za posamezno stopnjo in predvideno dokumentacijo, ki ob tem nastane,

- »Sistem vigilanca«, predstavlja del procesov obvladovanja medicinskih pripomočkov in vsebuje njegove faze, pristojne osebe ter aktivnosti,

- »Tehnična dokumentacija za ortozo za koleno, gleženj in stopalo« in »Tehnična dokumentacija za endoskeletno nadkolensko protezo« navajata proizvodne kosovnice posameznega materiala in izkazujeta koliko materiala in časa se za posamezen del oziroma fazo izdelave pripomočka potrebuje. Iz dokumentov izhajajo številke operacij, vrsta proizvoda, šifre standardne naloge, šifre merske enote, opis postopka, čas priprave, čas izdelave, šifra povezave s proizvodnim postopkom, čas čakanja, čas premika, komponenta servisnega izdelka idr.,

- »Uporabnost proteze za spodnji ude« in »Uporabnost ortoze, spodnje ude« vsebujeta opredelitev uporabe, področje in način uporabe, osnovne funkcije oziroma naloge in obvladovanje tveganj,

- »Upravljanje s tveganji« je organizacijski predpis s katerim je opredeljeno in izvedeno sistematično upravljanje (identifikacija, analiza, vrednotenje in priprava ukrepov za zmanjšanje) tveganj za celotno organizacijo stranskega udeleženca na vseh organizacijskih ravneh,

- »Poslovnik kakovosti URI Soča«, je temeljni dokument upravljanja kakovosti v organu in nižje nivojskimi dokumentiranimi procesi. Vsebuje predstavitev stranskega udeleženca, njegove usmeritve, predstavitev sistema vodenja in njegovo izvajanje ter predstavitev operativnih procesov. Ob tem IP ugotavlja, da je na spletni strani stranskega udeleženca javno objavljen Poslovnik kakovosti v zadnji različici in je tako že javno dostopen, pri čemer se oba dokumenta bistveno (razen ene ali dveh strani) ne razlikujeta,

- »Postopek laminacije« ima v spisu naslov »Endoskelentna nadkolenska/podkolenska proteza za neomejeno uporabo v zunanjem okolju« in v slikovni obliki prikazuje izdelavo medicinskega pripomočka,

- »Pregled statusa proizvodov od 1.1 - 31.4.2022«, prikazuje podatke o številki proizvoda, opis medicinskega pripomočka, MTP Code, ime odgovorne osebe, stroške materiala, stroške dela, skupne stroške, znesek ZZZS, drugi znesek doplačila in obračun.

Po presoji IP podatki (razen navedenega Poslovnika kakovosti URI Soča) predstavljajo podatke, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Povedano drugače, IP ugotavlja, da zahtevani podatki izpolnjujejo zahtevo prvega pogoja za opredelitev poslovne skrivnosti po ZPosS.

(12) V zvezi s tržno vrednostjo, kot drugim pogojem iz 2. člena ZPosS, IP najprej pojasnjuje, da je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem velja še poudariti, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. V skladu s sodno prakso je dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[3] Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe.[4]

(13) Organ je v konkretnem primeru tržno vrednost informacij utemeljil na podlagi zatrjevanja stranskega udeleženca, da bi mu z razkritjem nastala škoda v višini 1.500.000 EUR. Ob tem je navedel, da je stranski udeleženec sicer del javnega sektorja, a je treba pri tem upoštevati dejstvo, da pri izvajanju svojih storitev zaradi odprtosti trga zdravstvenih storitev v Evropski uniji konkurira s podobnimi institucijami ne le v Sloveniji, ampak tudi širše. Slednje pomeni, da z razvojem svojih storitev in vlaganjem v znanje svojih zaposlenih izboljšuje svoj konkurenčni položaj ter možnosti za pridobivanje dodatnih pacientov. Navedeni podatki namreč predstavljajo del pravic intelektualne lastnine stranskega udeleženca, ki mu na trgu zagotavljajo konkurenčno prednost in razkritje katerih bi lahko vplivalo na konkurenčno prednost zadevnega stranskega udeleženca. Ob tem stranski udeleženec ni z ničemer utemeljil, zakaj bi nastala škoda v višini 1.500.000 EUR. Zgolj s sklicevanjem na intelektualno stvaritev po presoji IP, namreč ni mogoče zadostiti dokaznemu standardu tržne vrednosti informacije, ampak mora biti ta okoliščina konkretno izkazana. Ker organ tega ni storil, drugi pogoj poslovne skrivnosti glede zahtevanih dokumentov, po presoji IP, ni izkazan.

(14) IP na tem mestu poudarja, da za stranskega udeleženca, ki je kot javni zavod zavezanec po 1. členu ZDIJZ, v skladu z 2. členom ZDIJZ, primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave. Zato mora biti stranski udeleženec pri določanju poslovne skrivnosti zelo restriktiven. Zgolj izjemoma, ko deluje na trgu in podatek zanj pomeni konkurenčno prednost, oziroma bi lahko vplival na njegov tržni konkurenčni položaj in s tem ogrozil njegovo javnopravno poslanstvo, lahko organ takšen podatek označi kot poslovno skrivnost. Pri tem pa je vselej treba izhajati iz načelnega stališča, da je stranski udeleženec kot tak zavezan k preglednemu poslovanju, in da njegov položaj ni primerljiv z ostalimi pravnimi osebami, ki prosto delujejo na trgu. Slednje namreč delujejo z namenom pridobivanja dobička in povečanja dohodka v korist vsakokratnih lastnikov in družbe kot take, medtem ko mora organ delovati v javnem interesu in porabljati javna sredstva za namen izvajanja javne službe oziroma v okviru omejitev, ki mu jih nalaga zakon.

(15) Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) med druge zdravstvene dejavnosti opredeljuje tudi preskrbo z ortopedskimi pripomočki. Drugi odstavek 20. člena določa, da: »Preskrbo z ortopedskimi in drugimi pripomočki opravljajo podjetja, zavodi in zasebniki. Inštitut za rehabilitacijo oblikuje doktrino na tem področju in spremlja njeno izvajanje.« 15. in 16. člen ZZDej pa rehabilitacijo opredeljuje v obliki specialistične ambulantne in specialistične bolnišnične dejavnosti. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča je Republika Slovenija ustanovila kot javni zavod. 4. člen Sklepa o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča^[5] določa, da je Zavod osrednji nacionalni zdravstveni zavod za celovito rehabilitacijo bolnikov s funkcijsko in delovno oviranostjo, ki na sekundarni in terciarni ravni opravlja najzahtevnejše naloge s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine, s področja aplikacije tehničnih pripomočkov in s področja poklicne in zaposlitvene rehabilitacije. Center za ortotiko in protetiko izvaja program izdelave in aplikacije medicinskih pripomočkov terciarnega nivoja in vse aplikacije na sekundarnem nivoju. Kot osrednja ustanova v Republiki Sloveniji, je COP edini pooblaščen za izvajanje oskrbe z medicinskimi pripomočki na terciarni ravni. Dokumenti, ki so predmet presoje, se na eni strani nanašajo na celotno delovanje stranskega udeleženca, kot na primer Poslovnik kakovosti, ali le na izdelavo medicinskih pripomočkov, nedvomno pa gre v obeh primerih za dokumente, ki so povezani z izvajanjem javne službe, kot jo določa ZZDej. Stranski udeleženec opravlja te naloge na podlagi finančno ovrednotenega programa dela, ki ga sprejme svet zavoda in h kateremu da soglasje Vlada Republike Slovenije (8. člen sklepa). Stranski udeleženec pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti iz državnega proračuna, po pogodbi z ZZZS in drugimi zavarovalnicami, iz sredstev ustanovitelja, s prodajo blaga in storitev na trgu, z raziskovalnimi in drugimi projekti, z donacijami in darili in iz drugih virov. Stranski udeleženec pridobiva javna sredstva na podlagi finančnega načrta, h kateremu da soglasje Ministrstvo za zdravje. Stranski udeleženec  lahko prodajo blaga in storitev na trgu izvaja le, če bo z izvajanjem te storitve zagotovil najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov. 21. člen sklepa določa, da sme stranski udeleženec presežek prihodkov nad odhodki, ki ga doseže, uporabiti za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katere je ustanovljen. O tem odloča Vlada RS na predlog sveta zavoda. Prav tako odloča o presežku odhodkov nad prihodki.

(16) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da organ dejavnost izdelave in aplikacije medicinskih pripomočkov, v zvezi s katerimi so bili sestavljeni dokumenti, opravlja kot javno službo, ki se financira iz javnih sredstev, njeno izvajanje pa je urejeno v javnopravnih predpisih (ZZDej). Dokumenti so povezani s preskrbo z ortopedskimi in drugimi pripomočki, ki jo ZZDej uvršča med povezane z javnim zdravjem na področju zdravja, okolja in hrane, ki jih stranski udeleženec izvaja v okviru javne službe. Zaradi svojega osnovnega namena se ta dejavnost stranskega udeleženca izvaja kot negospodarska dejavnost splošnega pomena, kar pomeni, da njen osnovni namen ni pridobitne narave, vse presežke prihodkov nad odhodki pa mora stranski udeleženec uporabiti za izvajanje in razvoj dejavnosti. Iz Letnega poročila stranskega udeleženca za leto 2022 sicer izhaja, da izvaja tržno dejavnost in da vsi prihodki iz tega naslova znašajo 3.009.385 EUR, kar predstavlja 8,3 % vseh prihodkov. Ob tem IP ugotavlja, da so prihodki iz naslova medicinskih pripomočkov v višini 1.257.470 EUR.[6] Hkrati pa IP ugotavlja, da organ niti stranski udeleženec nista z ničemer utemeljila škode 1.500.000 EUR in navedb o mednarodni konkurenci in okoliščinah, da bi se z razkritjem zmanjšale možnosti stranskega udeleženca za prodajo v tujini. Prav tako nista izpolnila ne navedenega ne dokaznega bremena, da se ravno ti dokumenti nanašajo na izključno tržni del v smislu razzlogovanja IP v točki (14). Nasprotno, iz zahtevanih dokumentov, kjer je razviden kalkulativni del,[7] izhaja, da gre za pripomočke, ki so izdelani v okviru javne službe in financirani iz sredstev ZZZS. Ob tem ni zanemarljivo, da je stranski udeleženec edini pooblaščeni za izvajanje oskrbe z medicinskimi pripomočki terciarne ravni in hkrati v letnem poročilu navaja, da pritok pacientov konstantno narašča in da se povečuje število napotnic in delež pacientov iz drugih bolnišnic ter izraža bojazen zaradi pomanjkanja kapacitet,[8] kar priča o ravno nasprotni tendenci, da ima stranski udeleženec težave s tem, da ima preveč dela in ne da bi se njegov »tržni delež« zmanjševal. IP prav tako ugotavlja, da dokumenti, kot na primer »Proces pritožb« in drugi dokumenti, ki se nanašajo na uporabnost pripomočkov, informacije, ki jih mora predložiti proizvajalec, podatki v zvezi z vzdrževanjem, tveganji, varno uporabo, po naravi stvari ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, saj gre za takšne informacije, s katerimi morajo biti uporabniki medicinskih pripomočkov seznanjeni. Gre za vprašanje javnega zdravja in za zdravju varno uporabo pripomočkov.

(17) Upoštevaje navedeno IP ni mogel slediti odločitvi organa, da predmetni dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca, saj se nanašajo na dejavnost, ki jo organ izvaja kot javno službo, in kot taki ne morejo imeti tržne vrednosti, ki jo kot pogoj za določitev poslovne skrivnosti določa 2. člen ZPosS. Ob tem IP poudarja, da se mora stranski udeleženec kot javni zavod, katerega delovanje je povezano z javnim zdravjem, zavedati svojega javnopravnega poslanstva, zaradi katerega je bil ustanovljen, in svojega delovanja ne more gledati zgolj skozi prizmo tržne dejavnosti v delu, ki se nanaša na javnopravno delovanje stranskega udeleženca, ki ga izvaja kot javno službo. Ker gre pri opravljanju javne službe za družbi nujno potrebno dejavnost, preko katere se zadovoljujejo javne dobrine in storitve, ki jih v javnem interesu trajno in nemoteno zagotavlja državna ali lokalna skupnost, je pri zagotavljanju javne službe pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Ker gre torej pri delovanju stranskega udeleženca za izvajanje javne službe, kar je v javnem interesu, se mora ta zavedati, da ima pri tem izreden pomen nadzor javnosti in posledično, da so njegovi interesi in koristi pri izvajanju te dejavnosti omejeni. Stranski udeleženec ne more zatrjevati poslovne skrivnosti za dokumente, ki izkazujejo javnopravno delovanje in morajo biti podvrženi transparentnosti. S tem se zagotavlja učinkovit nadzor nad delovanjem stranskega udeleženca kar zmanjšuje korupcijska tveganja, veča vestnost, poštenost, skrbnost in zaupanje, kar prispeva k temu, da ima tak subjekt večjo legitimnost, da se poveča zaupanje v razmerju do njega in da se poveča odgovornost stranskega udeleženca do vseh državljanov v demokratični družbi. Stranski udeleženec pri svojem delovanju nedvomno zasleduje javni interes, kar pomeni, da so pomembni vsi temeljni podatki, na katerih temelji odločitev stranskega udeleženca, ki jih ima javnost pravico izvedeti, zato je že pojmovno nemogoče, da bi tovrstni podatki v celoti predstavljali poslovno skrivnost. Glede na vse navedeno je IP torej zaključil, da zahtevani dokumenti, katerih vsebina se nanaša na izvajanje javne službe, ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane katere druge izjeme od prostega dostopa ter ugotovil, da se v dokumentih nahajajo varovani osebni podatki.

(18) Glede na določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22 – ZVOP-2).

(19) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(20) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Namen določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti.

(21) IP ugotavlja, da se v zahtevanih dokumentih nahajajo imena in priimki javnih uslužbencev, ki so zaposleni pri stranskemu udeležencu oziroma priimek in ime zakonitega zastopnika stranskega udeleženca. V dokumentih so javni uslužbenci navedeni kot avtorji, kot podpisniki dokumentov ali v zvezi z opravo določene naloge v okviru delovnega razmerja. IP ugotavlja, da je za razkritje imen in priimkov v zahtevanih dokumentih obstoji pravna podlaga, saj gre za njihovo navedbo v zvezi z delovnim razmerjem pri stranskem udeležencu. V dokumentu »Endoskelentna nadkolenska/podkolenska proteza za neomejeno uporabo v zunanjem okolju« in na sliki pri številki 3.1 dokumenta »OGS-LAMINACIJSKATEHNIKA«, ki prikazujeta postopek izdelave medicinskega pripomočka, pri kateri so bili prisotni javni uslužbenci, so razvidne fotografije javnih uslužbencev. IP ugotavlja, da so na fotografijah razvidni posnetki vizualne podobe posameznika, ki razkrivajo izraze na obrazu, telesno držo, pozo, v trenutku ujeto gestikulacijo, razpoloženje, odnos posameznika do ostalih udeležencev, čustva in podobno. Ti osebni podatki po oceni IP prikazujejo bistveno več o posamezniku in niso v objektivni in neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta zveza je podana le za dejstva, da so javni uslužbenci prisotni in sam postopek izdelave medicinskega pripomočka. Ker pa se na dokumentu »Endoskelentna nadkolenska/podkolenska proteza za neomejeno uporabo v zunanjem okolju« in na sliki pri številki 3.1 dokumenta »OGS-LAMINACIJSKATEHNIKA« varovani osebni podatki nahajajo na celotnih fotografijah, se zahtevi prosilca ne da ugoditi niti z delnim dostopom po 7. členu ZDIJZ in 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, zato je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil iz drugih razlogov na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP. Ker so podatki, do katerih je IP omogočil dostop s to odločbo, absolutno javni, IP v postopek ni pozival zadevnih javnih uslužbencev kot stranskih udeležencev, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

(22) Prosilec v pritožbi izpodbija tudi 4. točko izreka izpodbijane odločbe, s katero je organ odločil, da bo vpogled v dokumente, za katere je skladno s 1. in 3. točko izreka odobren dostop, omogočen po pravnomočnosti odločbe. Prosilec utemeljeno opozarja na očitno pomoto, ki se je organu pripetila in jo je IP odpravil s spremembo točk izreka v 2. in 3. namesto 1. in 3., saj je organ zahtevi delno oziroma v celoti ugodil z 2. in 3. točko. V zvezi z navedbo, da je odločba izvršljiva s pravnomočnostjo pa IP ugotavlja, da drugi odstavek 224. člena ZUP določa, da postane odločba prve stopnje izvršljiva: 1. ko se vroči stranki, če pritožba ni dovoljena; 2. ko preteče rok za pritožbo, če pritožba ni bila vložena; 3. ko se vroči stranki, če pritožba ne zadrži izvršitve; 4. ko se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke; 5. ko se stranki vroči odločba organa druge stopnje, s katero se pritožba zavrne, ali sklep s katerim se pritožba zavrže. 225. člen ZUP pa govori o pravnomočnosti in določa, da odločba, ki se ne more več izpodbijati v upravnem sporu ali v drugem sodnem postopku, pa je stranka z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile z njo naložene kakšne obveznosti, postane pravnomočna. Če se s pritožbo ali s tožbo izpodbijajo posamezne točke ali vsebinsko ločljivi deli izreka odločbe, lahko postanejo posamezne točke ali posamezni vsebinski deli izreka odločbe ali posameznih njenih točk, ki se ne izpodbijajo in medsebojno niso odvisni, dokončni ali pravnomočni. IP ugotavlja, da je zoper odločitev organa dovoljena pritožba, ki bi jo lahko vložila tako prosilec kakor tudi stranski udeleženec, ki je bil pritegnjen v postopek. Prav tako pa IP ugotavlja, da je organ z ločenimi točkami izreka odločil o ugodilnem, delno ugodilnem in zavrnilnem delu izpodbijane odločbe. Stranski udeleženec bi lahko vložil pritožbo in kasneje tožbo v upravnem sporu zoper ugodilni in delno ugodilni del odločbe organa, zato je odločitev organa o tem, da odločba postane izvršljiva po njeni pravnomočnosti, pravilna. 4. točko izreka izpodbijane odločbe je tako treba razumeti v smislu delne pravnomočnosti, ki je nastopila s potekom časa za vložitev pritožbe prosilca in stranskega udeleženca zoper 2. in 3. točko izpodbijane odločbe. Ker so navedbe prosilca glede napačne odločitve organa v 4. točki izpodbijane odločbe napačne, je IP v tem delu pritožbo zavrnil.

(23) Ker je IP ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo, saj pri dokumentih iz prve točke izreka izpodbijane odločbe ne gre za poslovno skrivnost, je IP odločitev v tem delu odpravil in ugodil pritožbi. Ker sta dokument »Endoskelentna nadkolenska/podkolenska proteza za neomejeno uporabo v zunanjem okolju« in dokument »OGS-LAMINACIJSKATEHNIKA«, v sliki pri številki 3.1., vsebovala osebne podatke, za katere ne obstaja pravna podlaga, je IP pritožbo v tem delu iz drugih razlogov zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP. V zvezi s četrto točko izreka izpodbijane odločbe je IP na podlagi 252. člena v zvezi s 223. členom ZUP spremenil očitno pomotoma napisani številki izreka izpodbijane odločbe. V delu pritožbe, ki pa se je nanašal na izvršljivost odločbe pa je IP pritožbo na podlagi 248. člena ZUP zavrnil.

(23) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(24) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Objavljeno na spletni strani Državnega zbora RS.

[2] Glej npr. sodba Upravnega sodišča opr. št. II U 289/2013-16, z dne 8. 1. 2013 in sodba I U 1062/2017-33 z dne 22. 8. 2018, tč. 23.

[3] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako: npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[4] Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi opr. št. U 32/2008-25 z dne 8 10. 2008 in opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.

[5] https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/ZDRAVJE/organiziranost/SKLEPI-O-USTANOVITVI/Sklep-o-ustanovitvi - JZZ-URI-RS-Soca.pdf.

[6] Glej stran 33 Letnega poročila. Za leto 2021 je bilo 1.752.435 EUR prihodkov iz tržne dejavnosti, 143.910 EUR iz naslova medicinskih pripomočkov. Ob tem je v Letnem poročilu za leto 2022 pojasnjeno, da je bistveno zvišanje prihodkov v letu 2022 na račun medicinskih pripomočkov zaradi spremenjenega beleženja le teh na podlagi Navodila Ministrstva za zdravje.

[7] Razvidno na primer iz dokumenta »Pregled statusa proizvodov od 1.1 - 31.4.2022«.

[8] Glej stran 7 Letnega poročila za leto 2022.