prosilec - JAZMP

POVZETEK:

Prosilca sta od organa zahtevala informacije glede cepiv. Organ je zahtevi prosilcev delno ugodil, dostop pa delno zavrnil zaradi izjeme poslovne skrivnosti in neobstoja dokumentov. Zoper izpodbijano odločbo sta pritožbi vložila prosilca in stranski udeleženec. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe pavšalen in pomanjkljiv, zaradi česar odločbe ni mogoče preizkusiti, zato je zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-70/2023/2

Datum: 9. 3. 2023

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilca), ki ju zastopa …, z dne 18. 1. 2023 in o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: stranski udeleženec …) z dne 18. 1. 2023, zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Slovenčeva ulica 22, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 712-39/2022-31 z dne 30. 12. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilcev in stranskega udeleženca ... zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke št. 712-39/2022-31  z dne 30. 12. 2022 se ugodi, odločba se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilcev odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.     Zahteva prosilcev in stranskega udeleženca ... za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

3.     Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilca sta dne 11. 10. 2022 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, za podatke, listine in informacije v zvezi s cepivi proti hemofilusu influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B, in sicer:

-       katera cepiva za vsako posamezno nalezljivo bolezen iz čl. 22/1 ZNB so bila registrirana v RS in če, kdaj ter po kakšnem postopku oz. ali so pridobila dovoljenje organa v zvezi s prometom,

-       ali je organ za cepiva pridobil oz. razpolaga z varnostnimi in podpornimi študijami od posameznega proizvajalca ter v kakšnem obdobju so bile varnostne študije narejene oz. koliko oseb je sodelovalo pri raziskavah ter kakšni so bil zaključki navedenih študij,

-       ali je bil organ v času od odobritve in registracije kateregakoli cepiva za posamezno nalezljivo bolezen obveščen o sumu na neustrezno kakovost cepiv, ki ni lahko vplivali na varnost ali učinkovitost, in katere ukrepe in kdaj je v zvezi s tem podvzel,

-       kdaj je bil organ obveščen, v okviru delovanja sistema farmakovigilance za posamezno vrsto cepiva posameznega proizvajalca za nalezljive bolezni, o domnevnih neželenih učinkih cepiv? Kakšna je bila pojavnost domnevnih neželenih učinkov cepiv?,

-       ali je organ, kdaj in za katero serijo cepiv posameznega proizvajalca za posamezno vrsto cepiva proizvajalca za nalezljive bolezni, v času od registracije oz. odobritve posameznega cepiva dalje, izvedel redne in izredne kontrole kakovosti, kakšna je bila vsebina kontrole in kakšne so bile ugotovitve (če obstajajo odločbe, prosijo za posredovanje teh),

-       seznam vseh možnih monocepiv za vsako posamezno nalezljivo bolezen (skupaj s podatki o odobritvi v RS in seznamom zabeleženih stranskih učinkov),

-       če monocepiva za vse nalezljive bolezni iz prejšnje alineje niso dostopna, prosijo za podatke o morebitnih drugih nadomestnih cepivih (tudi polivalentnih), skupaj s podatki o odobritvi v RS in seznamom zabeleženih stranskih učinkov,

-       seznam sestavim vsakega posameznega cepiva za vsako posamezno nalezljivo bolezen, vključno z navodili za uporabo.

Prosilca sta zahtevo dne 14. 10. 2022 dopolnila, in sicer da želita dokumentacijo prejeti v elektronski obliki ali fotokopiji, na naslov odvetniške pisarne, dokumente iz 1., 5., 6. in 8. alineje pa želita prejeti za obdobje od 1. 1. 2010 dalje. Glede 3. alineje želita prejeti prijave neustrezne kakovosti brez opredelitve obdobja. Pri tem želita ločeno podatke o obvestilih glede neustrezne kakovosti za serije cepiva iz programa obveznega cepljenja, ki so bila v prometu v RS in za cepiva, ki so imela dovoljenje za promet v RS, a potencialno prizadeta serija cepiv ni bila v prometu v RS. Dodatno želita še podatek o tem, koliko posameznih cepiv za nalezljive bolezni iz obveznega programa je nabavljeno po posameznem letu in na podlagi katerih javnih razpisov ter koliko navedenih cepiv je bilo uničenih zaradi neuporabe ali poteka roka, po posameznem letu ali seriji in koliko znašajo stroški uničenja.

Organ je zahtevo prosilcev v četrti alineji (v celoti), v šesti alineji v delu, ki se nanaša na seznam vseh možnih monocepiv za vsako posamezno nalezljivo bolezen ter sedmo alinejo v delu, ki se nanaša na druga morebitna nadomestna cepiva, ter v razširjenem delu zahteve, odstopil v reševanje Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, saj gre za informacije, ki niso v pristojnosti organa.

Organ je prosilcema dne 20. 12. 2022 delno že odgovoril, in sicer jima je posredoval napotilo na spletne strani, kjer so objavljene določene informacije (iz 1., 2., 6. in 7. alineje zahteve prosilcev) ter seznam sestavin vsakega posameznega cepiva za posamezno nalezljivo bolezen, vključno z navodili za uporabo.

Organ je v postopek, kot stranska udeleženca pritegnil družbi ... in ..., ki sta v postopku zatrjevala izjemo poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov.

Organ je dne 30. 12. 2022 izdal odločbo št. 712-39/2022-31 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). Zahtevo prosilcev iz druge alineje je zavrnil v delu, ki se nanaša na cepiva, ki so ali so bila v prometu v RS za podlagi dovoljenja za vnos oziroma uvoz, saj z dokumenti ne razpolaga. V zvezi s tretjo alinejo zahteve je organ delno zavrnil dostop do 31 sklopov dokumentov zaradi varstva osebnih podatkov (2.-10. tč. izreka izpodbijane odločbe) in zaradi varstva poslovne skrivnosti (8.-10. tč. izreka izpodbijane odločbe). Zahtevo prosilcev za obdobje od 2010 do 2015, zahtevo v delu, ki se nanaša na informacijo glede redne in izredne kontrole kakovosti, vsebine kontrole in ugotovitve ter glede seznama sestavin vsakega posameznega cepiva, za vsako posamezno nalezljivo bolezen v delu, ki se nanaša na cepiva, ki so ali so bila v prometu v RS na podlagi dovoljenja za vnos oziroma uvoz (11.-13. tč. izreka izpodbijane odločba), je organ zavrnil, saj z dokumenti ne razpolaga.

Zoper izpodbijano odločbo sta dne 18. 1. 2023 prosilca vložila pritožbo, in sicer v delu, v katerem je organ izdal zavrnilno odločbo in predlagata, da se odločba spremeni tako, da se dostop do zavrnjenih informacij in podatkov dopusti, pritožnikoma pa povrne vse stroške postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Prosilca navajata, da se odločbe ne da preizkusiti, saj je posredovanje informacij vezano na pravnomočnost odločbe, kar pomeni, da bodo posredovane po vložitvi te pritožbe, zaradi česar ni mogoče predhodno preveriti, katere podatke ima organ v mislih, saj v odločbi niso povzeti, niti navedeni. Organ v postopku prosilcema tudi ni poslal vlog stranskih udeležencev, zato jima je onemogočil izjaviti se o vsebini teh pred izdajo odločbe, tudi sicer pa je sklicevanje na pravice intelektualne lastnine pavšalno in nedoločno in ga ni mogoče preveriti, ne formalno, ne vsebinsko. Smiselno enako velja glede omejevanja učinkovite konkurence na trgu. V zvezi s 1. tč. izreka odločbe ni mogoče ugotoviti, katere informacije bo organ razkril in katerih ne, hkrati pa iz obrazložitve odločbe izhaja, da organ teh informacij nima. Glede 2.-11. tč. izreka prosilca navajata, da instituta »prekritja podatkov iz previdnosti« Splošna uredba o varstvu podatkov ne pozna. Če gre za javne uslužbence agencij drugih držav, torej imena oseb, zaposlenih pri pravnih osebah javnega prava, gre za informacije javnega značaja, zato se prosilca ne strinjata s tem, da se podatki prekrijejo, saj ne obstaja razumen razlog, zakaj takšni podatki ne bi bili dostopni javnosti. Razkritje podatkov o sestavinah in učinkovinah cepiva ne more predstavljati poslovne skrivnosti, saj sicer posamezniku, ki mu grozi obvezno cepljenje, ni dana možnost, da se predhodno alergološko testira na posamezno sestavino oz. učinkovino. Prav tako je informacija javnega značaja navedba držav in število distribuiranih doz v državo, kamor so bile opravljene distribucije cepiv z napakami, saj je v javnem interesu, da se ve, ali so bila kakšna cepiva z napako distribuirana v RS. Prosilca se tudi ne strinjata, da stopnja zaščite in trajanje zaščite po prejetem odmerku ne predstavljata informacije javnega značaja, saj sta to bistveni sestavini za opredelitev tveganja in koristi posameznega cepiva. Smiselno enako velja tudi za določene druge dele zavrnilne odločbe. Prosilca menita, da je očitno neutemeljena zavrnitev iz 12. tč. izreka izpodbijane odločbe, ne strinjata pa se niti z odločitvijo iz 13. tč. izreka. Prosilca sta v pritožbi priglasila tudi stroške postopka.

Dne 18 1. 2023 je pritožbo zoper izpodbijano odločbo vložil tudi stranski udeleženec ... (v nadaljevanju: stranski udeleženec …), ki je navedel, da mu je organ posredoval le povzetek zahteve in nabor dokumentov, ki naj bi bili po mnenju organa predmet zahteve, ne pa tudi celotne zahteve, zato je stranski udeleženec … šele po prejemu odločbe lahko ocenil, da se zahteva nanaša na cepiva za program obveznega cepljenja iz 22. člena ZNB. Prav tako je organ pri ugotavljanju, katera cepiva se uporabljajo v Programu obveznega cepljenja, pridobil podatke od NIJZ in cepiva navedel na str. 6 izpodbijane odločbe, nato pa je v 8. tč. izreka izpodbijane odločbe odločil o izdelku, ki ga ni na seznamu NIJZ, kar pomeni, da dokumenti iz 8. tč. izreka ne bi smeli biti vključeni v izpodbijano odločbo, saj jih zahteva ne zajema. Odločba organa je bila vročena dne 3. 1. 2023, dne 5. 1. 2023 pa so prejeli redigirano različico zahtevanih dokumentov, ki bi jih organ prosilcu razkril po pravnomočnosti izpodbijane odločbe. Primerjava redigiranih dokumentov z besedilom izpodbijan odločbe pokaže neskladje glede podatkov, do katerih naj bi bil dostop odobren. Izpodbijane odločbe posledično ni mogoče preizkusiti. Organ je pravilno odločil, da se določen del dokumentov prekrije zaradi varstva poslovne skrivnosti, vendar redakcija ni bila izvedena na dosleden način. Organ je prekril npr. vsebinska vprašanja o korektivnih ukrepih (CAPA), ne pa tudi trajanje posameznih ukrepov, kar ni smiselno. Enako besedilo, ki se pojavi kot delno redigirano vprašanje na št. 9 v elektronskem sporočilu z dne 22. 2. 2021, je hkrati v celoti zakrito, ko gre za del dokumenta Investigation Summary Report for EMA Request. Stranski udeleženec … je vse informacije o korektivnih ukrepih opredelil kot zaupne, organ pa ni opravil testa javnega interesa, s katerim bi ocenil, ali javni interes za razkritje delov teh dokumentov pretehta nad interesom varstva poslovne skrivnosti. Glede na to, da je organ ugotovil, da informacije v poročilih dejansko vsebujejo zaupne vidike postopkov in specifikacij, bi moral priti do enakega zaključka tudi glede informacij o trajanju korektivnih ukrepov. Stranski udeleženec … je tako predlagal, da se v petih dokumentih prekrijejo dodatni odstavki, prav tako pa, da se iz odločbe izključi celotno 8. tč. in z njo povezan del obrazložitve, saj gre za dokumente, ki niso predmet zahteve, oz. podredno, da se dokumente dodatno prekrije.

Organ je prejeti odločbi posredoval nasprotnim strankam v odgovor. Stranski udeleženec … je podal odgovor na pritožbo prosilcev in v pritožbenem postopku priglasil stroške postopka. Odgovor na pritožbo stranskega udeleženca … sta podala tudi prosilca.

Organ je prejete pritožbe, kot dovoljene, pravočasne in vložene po upravičenih osebah, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 712-39/2022-48 z dne 2. 3. 2023. Ob odstopu pritožbe je organ dodal, da je pri pregledu pritožb in odločbe ugotovil, da v odločbi v 8. točki pomotoma ni bilo v celoti ustrezno odločeno o vseh dokumentih, ki se nanašajo na predmetno prijavo neustrezne kakovosti, saj v izreku ni navedena odločitev organa v zvezi z odobritvijo delnega dostopa do dokumentov, kot to izhaja iz obrazložitve, v kateri je odločitev organa v celoti obrazložena. V ostalem delu predlaga, da se pritožbi prosilcev in stranskega udeleženca … v celoti zavrneta.

Pritožbi sta utemeljeni.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem se ta izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Najprej IP pojasnjuje, da obrazložitev izven izpodbijane odločbe ne more biti stvar presoje IP v pritožbenem postopku, zato IP ne more presojati izpodbijane odločbe v delu, ki ga je organ, kot navaja v dokumentu z dne 2. 3. 2023, po pomoti izpustil iz izreka izpodbijane odločbe. Izhajati je treba iz načela materialne resnice, ki v 8. členu ZUP zavezuje organ, da v postopku ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. V povezavi z ostalimi določbami ZUP, ki se nanašajo na postopek do izdaje odločbe, dokazovanje in vsebino odločbe, ter določbami ZDIJZ, to pomeni, da mora organ v postopku po ZDIJZ ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Če bi zavzeli nasprotno stališče (tj. da sme organ še v pritožbenem postopku navajati nova dejstva, ki jih ni upošteval v postopku izdaje izpodbijane odločbe), bi to v praksi pomenilo poseg v ustavni pravici, in sicer do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava)) in sodnega varstva (23. člen Ustave) v zvezi z določbo drugega odstavka 39. člena Ustave. Stranka oz. stranski udeleženec namreč lahko navedene pravice izvršuje učinkovito le takrat, kadar je seznanjen z vsemi razlogi, na katerih temelji zavrnitev njegove vloge. Da je v upravnem postopku določena prekluzija navajanja dejstev in dokazov, če je upravni postopek dvostopenjski, izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča št. I U 1778/2011 z dne 7. 11. 2011 in št. I U 1128/2017-29 z dne 30. 10. 2018.

1.    Kršitev pravil upravnega postopka

IP najprej ugotavlja, da je organ v odločbi nepopolno in neustrezno navedel, o katerih dokumentih je odločal, v katerem delu posameznega dokumenta je zahtevi prosilca ugodil oz. v katerem delu posameznega dokumenta je zahtevo prosilca zavrnil. Izrek izpodbijane odločbe, s katerim je organ za sklop večjega številka dokumentov pavšalno odločil, da se v dokumentih prekrije izjema poslovne skrivnosti oz. izjema varstva osebnih podatkov, ne da bi v izreku jasno opredelil, kateri del posameznega dokumenta predstavlja informacije, ki se v posameznem dokumentu prekrijejo, pritožbenemu organu ne omogoča, da bi lahko izpodbijano odločbo v pritožbenem postopku uspešno preizkusil.

Glede na navedeno iz odločbe ni mogoče ugotoviti, o katerih konkretno določenih dokumentih je organ odločal in dostop do katerih (delov) dokumentov je organ zavrnil, saj izrek odločbe ostaja na pavšalni in splošni ravni, brez preučitve posameznega dokumenta in opredelitve do konkretnega dokumenta in njegovih delov, prav tako pa organ o določenih dokumentih, kot navaja v svojem dopisu z dne 2. 3. 2023, v izreku izpodbijane odločbe sploh ni odločil. Tako odločba ostane zgolj na deklaratorni ravni in ne omogoča preizkusa, kar predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. tč. drugega odstavka 237. člena ZUP. Ob tem je treba upoštevati tudi 213. člen ZUP, ki določa, da se o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank odloči v izreku odločbe. Izrek je najpomembnejši sestavni del odločbe, kajti ta postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen. Organ pomanjkljivosti izreka ne more odpraviti z obrazložitvijo odločbe, saj je možno izvršiti le izrek odločbe in če dokumenti v izreku niso navedeni, prav tako pa ni določno navedeno v katerem delu konkretnega dokumenta se prosilcu ugodi oz. v katerem delu se zahteva zavrne, takšne odločbe ne bi bilo mogoče izvršiti. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (Tone Jerovšek (et al.), Inštitut za javno upravo, 2004, str. 592 in dalje) je izrek najpomembnejši del upravne odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. Če iz izreka ni razvidna obveznost, ker se sklicuje le na »skladnost z zakonom«, dolžnosti stranke pa so natančneje razvidne iz same obrazložitve, je taka odločba nezakonita. V izreku se tudi ne sme uporabljati pavšalnih izrazov, kot npr. »ustrezno (katero?) število«, »v določenih (katerih?) primerih, »od opravljenih (katerih?) storitev, saj ti niso izvršljivi. Če je izrek neizvršljiv, je to razlog za ničnost odločbe (3. tč. 279. člena).

Glede na navedeno izrek, da se prosilcu delno zavrne dostop do določenega dokumenta v delu, v katerem ta predstavlja varstvo poslovne skrivnosti oz. varstvo osebnih podatkov, ne more postati izvršljiv, saj je tak izrek pavšalen in iz izreka ni mogoče ugotoviti, katere dele dokumenta je organ štel, da predstavljajo poslovno skrivnost oz. varstvo osebnih podatkov. Takšne pomanjkljivosti, ki predstavlja razlog za ničnost odločbe, pa obrazložitev izpodbijane odločbe more odpraviti. Pri tem je bilo bistvenega pomena tudi dejstvo, da je organ odločil o zelo širokem naboru dokumentov, zaradi česar bi moral biti izrek v izogib dvomu o odločitvi organa še posebej jasen in določen, saj je sklicevanje organa, da je iz obrazložitve razvidno, glede česa se določen dokument prekrije (pri čemer ima obrazložitev odločbe preko 20 strani), neustrezno in v nasprotju z 213. členom ZUP

V konkretnem primeru je organ izdal delno zavrnilno odločbo, iz katere ni razvidno, do katerih delov dokumentov je dostop zavrnil. Organ v obrazložitvi sicer navaja, katere dokumente je presojal in v katerih delih naj bi predstavljali izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar slednje ne zadostuje za to, da bi organ odpravil pomanjkljivosti izreka, hkrati pa je organ tudi sam priznal, da o določenih dokumentih v izreku pomotoma ni odločil.

Glede na določbe prvega odstavka 251. čl. ZUP drugostopenjski organ v primeru, ko ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti, bodisi sam ali po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa glede na tretji odstavek istega člena organ druge stopnje v primeru, ko spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba.

2.         Navodila organu prve stopnje za odločanje v ponovljenem postopku

Nedvomno bo v konkretnem primeru hitreje in bolj ekonomično pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. Slednji namreč razpolaga z vso dokumentacijo in z relevantnimi podatki, potrebnimi za odločitev v konkretnem postopku.

V ponovnem postopku bo moral organ dolžan izvesti ugotovitveni postopek, v katerem mora najprej ugotoviti, s katerimi dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca, razpolaga in o katerih konkretno določenih dokumentih v zadevi odloča. V postopku more organ z vsemi vlogami, ki so jih v postopku podali prosilca in stranska udeleženca, seznaniti nasprotne stranke, saj bodo le tako lahko vsi uveljavljali svoje pravice zoper izpodbijano odločbo v celoti. Organ bo nato moral presojati, ali so konkretno identificirani dokumenti informacije, ki so prosto dostopne (prvi odstavek 5. člena ZDIJZ), oz. ali je pri informacijah podana katera od izjem od prostega dostopa, ki jih ZDIJZ določa v 5.a in prvem odstavku 6. člena. Če bo organ ugotovil, da zahtevane informacije vsebujejo katero od zakonskih izjem, mora natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere izjeme. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni posamezni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se dostop zavrne v celoti oziroma v katerem delu se deloma prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ, kar iz izpodbijane odločbe ne izhaja.

3.         Sklepno

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je v postopku prišlo od bistvene kršitve postopka, izrek izpodbijane odločbe pa je tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbam ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, zato prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva stranskega udeleženca prav tako ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 114. člena ZUP krije stranski udeleženec svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. Ker v postopku zaradi absolutne kršitve postopka do vsebinske presoje pritožbe ni prišlo, stranski udeleženec v postopku vsebinsko ni uspel, zato krije svoje stroške sam. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka