prosilec - Javno podjetje Zelenice, družba za urejanje zelenih in drugih površin, d.o.o.

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi obstoja izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju dokumentacije v zvezi z izbiro podizvajalca javne službe. IP je ugotovil, da gre za podatke, ki so absolutno javni, saj se nanašajo na izvajanje javne funkcije in jih je dopustno razkriti  na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje določbo tretjega odstavka 2. člena ZPosS takšni podatki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. IP je zato organu naložil posredovanje dokumentov, v katerih mora prekriti varovane osebne podatke.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-588/2025/7

Datum: 28. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), z dne 11. 12. 2025, ki ga po pooblastilu zastopa ….. zoper odločbo Javnega podjetja Zelenice, družba za urejanje zelenih in drugih površin, d.o.o., Cinkarniška pot 19, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), z dne 2. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

                                                                   ODLOČBO:                

1.     Pritožbi prosilca z dne 11. 12. 2025, zoper odločbo Javnega podjetja Zelenice, družba za urejanje zelenih in drugih površin, d.o.o., z dne 2. 12. 2025, se delno ugodi, izpodbijana odločba se v zavrnilnem delu delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

-          Uradni zaznamek št. 34/2024 z dne 17. 12. 2024,

-          Podizvajalska pogodba z dne 8. 2. 2025,

-          Dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti št. 354-70/2017-3 z dne 14. 11. 2017,

-          Obrtno dovoljenje št. 023539/1157/01-72/2002 z dne 3. 4. 2002, pri čemer je dolžan prekriti datum rojstva nosilca obrtne dejavnosti, ime in priimek ter lastnoročni podpis generalnega sekretarja, ime in priimek ter lastnoročni podpis osebe, ki je vodila postopek.

2.     V preostalem delu (glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka) se pritožba zavrne.

3.     Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

4.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 3. 11. 2025, po pooblaščencu, na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje:

- fotokopije vseh listin (dokumentov), vključno s pogodbo oziroma pogodbami glede izbire samostojnega podjetnika …… kot podizvajalca 24-urne dežurne službe na območju Mestne občine Celje in pokopališke ter pogrebne dejavnosti na mestnem pokopališču Celje in Teharje, vse skladno z Zakonom o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej) ter upoštevaje določila Zakona o javnem naročanju (ZJN-3).

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo 2. 12. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zavrnil posredovanje dokumentacije zaradi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacij javnega značaja, temveč kot poslovna skrivnost sodijo med izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Povzel je  določbo 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljevanju ZPosS) ter se opredelil do posameznega kriterija za obstoj poslovne skrivnosti.

(3) Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 11. 12. 2025 vložil pritožbo, zaradi kršitve pravil upravnega postopka ter pravice do izjave prosilcev za dostop do informacij javnega značaja, kakor tudi iz razloga napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično tudi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da v obravnavani zadevi ni jasno, za čigavo poslovno skrivnost naj bi šlo, ali za poslovno skrivnost organa ali poslovno skrivnost samostojnega podjetnika ……., ki ni stranka postopka, oziroma prosilec o tem ni seznanjen, niti o tem izpodbijana odločba nima nobenih razlogov. Nadalje navaja, da ga organ ni seznanil s tem, ali je ……. priglasil intervencijo v postopku, niti mu organ ni posredoval poziva na izjasnitev o vsebini morebitnih navedb imenovanega s.p., saj je bil domnevni skrivnostni poslovni model osnova za zavrnilno odločbo. Z navedenim ravnanjem mu je organ odvzel pravico do vsebinske izjave. Nadalje navaja, da 2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne pomeni absolutne pravne podlage za zavrnitev dostopa, saj zakon od organa v takšnih primerih zahteva tehtanje javnega interesa, kot to določa drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, zato meni, da bi ga moral organ pozvati, da dopolni svojo vlogo in utemelji interes, da ne glede na morebiten obstoj zatrjevane izjeme pridobi dostop do zahtevane dokumentacije. Izpostavlja, da gre v konkretni zadevi tudi za porabo javnih sredstev, saj se javna služba financira iz javnih sredstev, bodisi s strani Mestne občine Celje, bodisi s strani Republike Slovenije. Ob tem dodaja, da so vse storitve organa, ne glede, ali jih izvaja sam ali preko izbranih izvajalcev z ustreznim razpisom, cenovno regulirane in potrjene s strani občinskega sveta Mestne občine Celje tako, da so vsi argumenti in sklicevanje na poslovno skrivnost organa namenjeni onemogočanju preverbe zakonitosti izbire podizvajalca javne službe, kakor tudi zakonitosti porabe javnih sredstev, ki jih Mestna občina Celje preko organa namenja za izvajanje javne službe pokopališke ter pogrebne dejavnosti. Meni, da dokumenti, ki jih je v okviru izvajanja javne službe sklenil organ, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti organa, kot tudi ne izbranega podizvajalca.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 10. 3. 2026 in dne 3. 4. 2026.

Pritožba je delno utemeljena.         

(6) IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije zaradi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(8) V zvezi z reševanjem predmetne pritožbe je IP organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilca ter posamezna pojasnila, ki se tičejo zadeve.

(9) Dne 10. 3. 2026 je IP prejel odgovor organa, v katerem je slednji pojasnil potek postopka na I. stopnji ter priložil dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilca, in sicer:

- podizvajalsko pogodbo z dne 8. 2. 2025,

- dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti, št. 354-70/2017-3 z dne 14. 11. 2017 ter

- obrtno dovoljenje, 023539/1157/01-72/2002 z dne 3. 4. 2002.

Prav tako je glede postopka izbire podizvajalca pojasnil, da gre v konkretnem primeru za socialne in druge posebne storitve, ki so uvrščene na seznam storitev XIV Direktive 2104/24, za katere velja mejna vrednost za uporabo ZJN-3 750.000 eur, zato je bil izveden postopek evidenčnega naročila. Dodal je še, da se je o možnostih sodelovanja pogovarjal tudi z drugimi ponudniki, ki pa v končni fazi za sodelovanje niso bili zainteresirani. Dokumentacije v teh primerih ni vodil, razpolaga pa z uradnimi zaznamki razgovorov, ki jih je prav tako priložil IP.

(10) Ker IP s posredovanim odgovorom ni prejel vseh potrebnih informacij, je organ zaprosil za dopolnitev tega. Dne 3. 4. 2026 je IP prejel dopis organa, v katerem je ta pojasnil, da je bil zaradi kompleksnosti in izjemnega časovnega pritiska pri pričetku izvajanja del primoran pogovore voditi kolikor se da hitro, zato jih je v glavnem opravljal ustno, telefonsko in s terenskimi sestanki. Nekaj sestankov je bilo zabeleženih z uradnimi zaznamki, ki jih je IP že posredoval. Med njimi se nahaja tudi uradni zaznamek št. 34/2024 z dne 17. 12. 2024, ki se nanaša na …..

(11) Upoštevaje zahtevo prosilca z dne 3. 11. 2025 ter dejstvo, da so zahtevani dokumenti v zvezi z izbiro podizvajalca gospodarske javne službe, IP ob vpogledu v slednje ugotavlja, da gre za informacije, ki so absolutno javne na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se dostop do zahtevane informacije ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Zahtevana dokumentacija se nanaša na dokumente, ki so neposredno povezani z izvajanjem javne službe, kar posledično pomeni, da je slednja neposredno povezana z opravljanjem javne funkcije. Pojem »javne funkcije« namreč ni vezan zgolj na funkcionarje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti, saj ne gre terminus technicus. Pojem »javna funkcija« iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba s sistematično in teleološko razlago povezati z opravljanjem kakršnihkoli javnopravnih nalog (smiselno enako stališče sta zavzela tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. U I 1410/2010 z dne 25. 5. 2011 in IP v odločbi št. 090-352/2021 z dne 30. 3. 2022). Podatki, ki so neposredno povezani z izvajanjem javnopravnih nalog, predstavljajo informacije, ki so skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, vedno javne.

(12) Organ (glavni izvajalec javne službe) je s subjektom ……. sklenil Podizvajalsko pogodbo z dne 8. 2. 2025, s katero sta ugotovila, da imata interes poslovno sodelovati pri delu izvajanja gospodarske javne službe, ki sta jo opredelila v 2. členu citirane pogodbe. Informacije o tem, kako je organ kot izvajalec javne službe prenesel izvajanje javne službe na podizvajalca, kakšna je vsebina pogodbe in ali izbrani podizvajalec izpolnjuje kriterije za opravljanje dejavnosti, ki mu je bila oddana kot del javne službe, so nedvomno informacije, ki so v neposredni z izvajanjem javne službe, zato gre za podatke, ki so absolutno javni na podlagi določb tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(13) Upoštevaje ugotovitev, da gre v obravnavanem primeru za podatke, ki so absolutno javni že po samem zakonu, IP:

- ni ugotavljal obstoja zatrjevane izjeme poslovne skrivnosti, saj gre za podatke, ki so absolutno javni na podlagi ZDIJZ. Skladno z določbo tretjega odstavka 2. člena ZPosS se namreč za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« subjekta nima vpliva. Poslovni subjekti zasebnega prava se morajo zavedati, da so pri sklepanju pogodb z osebami javnega prava omejeni. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse (npr. sodba Upravnega sodišča RS št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018)

ter

- k stranski udeležbi ni vabil podizvajalca javne službe …..., saj je na podlagi a26.a člen ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

(14) IP je vpogledal v dokumente, navedene v razdelku (9) in (10) ter ugotovil, da slednji vsebujejo osebne podatke posameznikov, zato je v nadaljevanju presojal, ali je podana pravna podlaga za njihovo obdelavo. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(15) Upoštevaje definicijo osebnega podatka iz člena 4, pododstavka (1) Splošne uredba o varstvu podatkov, da pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika, IP ugotavlja, da:

- so podatki o imenu, priimku in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Nasprotno pa IP ugotavlja glede datuma rojstva nosilca obrtne dejavnosti, saj IP ni znana pravna podlaga za obdelavo navedenega podatka, zato gre za varovan osebni podatek posameznika,

- so podatki o elektronskih naslovih in telefonskih številkah prosto dostopni na podlagi 92. člena ZVOP-2. Citirani člen določa, da lahko osebe javnega ali zasebnega sektorja javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte vodilnih oseb in tistih zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, če drug zakon ne določa drugače,

- je ime in priimek javne uslužbenke ter njen lastnoročni podpis prosto dostopen na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ter

- ni podane pravne podlage za razkritje imen, priimkov in podpisov zaposlenih pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, in sicer generalnega sekretarja in osebe, ki je vodila postopek izdaje obrtnega dovoljenja.

(16) Prosilec je v pritožbi priglasil tudi povrnitev stroškov odvetnika. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da gredo na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, zato prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Navedenemu stališču IP je pritrdilo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije v sodbi opr. št.  I U 1375/2022-19 z dne 27. 10. 2025. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(17) Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, kot to izhaja iz 1., 2. ter 3. točke izreka te odločbe.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

(19) Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke