prosilec - Javno podjetje Prlekija d.o.o.
+ -Številka: 090-77/2023
Kategorije: Poslovna skrivnost, Osebni podatek, varstvo sodnega postopka
POVZETEK:
Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi izjeme od dostopa po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v delu zahtevanih pogodb pogoji za informacijo javnega značaja niso izpolnjeni in da izjema varstva sodnega postopka v obravnavanem primeru nedvomno ni podana, ker ni v teku noben sodni postopek. Slednje je v enem od dopisov IP potrdil tudi organ sam. Nadalje je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru prav tako ni podana izjema varstva poslovne skrivnosti, saj ni podan že kriterij »tržne vrednosti«, vsi kriteriji za opredelitev poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS pa morajo biti podani kumulativno. V delu zahtevanih podatkov pa tudi nista izpolnjena subjektivni in objektivni kriterij poslovne skrivnosti po ZGD-1, s tem da bi bili podatki prosto dostopni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tudi v primeru, da bi bila podana izjema poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP pa je ugotovil še, da je v delu zahtevanih pogodb podana izjema varstva osebnih podatkov, zato je v tem delu organu naložil, da varovane osebne podatke prekrije. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil.
ODLOČBA:
Številka: 090-77/2023/11
Datum: 11. 4. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 28. 10. 2022, zoper odločbo Javnega podjetja Prlekija d.o.o., Babinska cesta 2A, 9240 Ljutomer (v nadaljevanju: organ), št. IDP-0590/22 z dne 25. 10. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca z dne 28. 10 2022 se delno ugodi in se odločba Javnega podjetja Prlekija d.o.o., št. IDP-0590/22 z dne 25. 10. 2022, delno odpravi ter se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v obliki fotokopij naslednje dokumente:
- POGODBO O POSLOVNEM NAJEMU GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE »OSKRBA S PITNO VODO«, sklenjene med organom in OBČINO RADENCI, z dne 15. 7. 2019, na način, da v dokumentu prekrije podatke o:
• imenih in priimkih skrbnikov na strani izvajalca (34. člen pogodbe);
- POGODBO O POSLOVNEM NAJEMU GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE »OSKRBA S PITNO VODO«, sklenjene med organom in OBČINO GORNJA RADGONA, z dne 4. 10. 2019, na način, da v dokumentu prekrije podatke o:
• imenu in priimku izvajalca za podpis zapisnika (sedmi odstavek 9. člena pogodbe),
• imenu in priimku skrbnika na strani izvajalca (34. člen pogodbe);
- POGODBO O POSLOVNEM NAJEMU GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE »OSKRBA S PITNO VODO«, sklenjene med organom in OBČINO LJUTOMER, z dne 4. 10. 2019, na način, da v dokumentu prekrije podatke o:
• imenu in priimku izvajalca za podpis zapisnika (osmi odstavek 9. člena pogodbe),
• imenih in priimkih skrbnikov na strani izvajalca (34. člen pogodbe);
- Pregled obr. amortizacije za OBČINO LJUTOMER;
- Register OS za OBČINO GORNJA RADGONA, obdobje 1. 1. 2019 – 31. 12. 2019;
- Podatke o osnovnih sredstvih sistem C – skupno za občine, OBČINA GORNJA RADGONA;
- Podatke za OBČINO GORNJA RADGONA, v obliki tabele, z dne 6. 12. 2019;
- Cenitev vodovodnega omrežja,OBČINA RADENCI;
- Seznam za OBČINO RADENCI (inv. št., naziv OS in nabavna vrednost);
- Register OS 1. 1. 2014 – 31. 12. 2014 za OBČINO RADENCI;
- Kontne kartice za OBČINO RADENCI in OBČINE GORNJA RADGONA (prihodki iz naslova omrežnine in vodarine) za obdobje od 1. 1. 2020 do vložitve zahteve 24. 8. 2022, s pregledom v tabeli pod »Zaračunano«;
- Pregled postavk kupcev OBČINE RADENCI, OBČINE GORNJA RADGONA in OBČINE LJUTOMER (konto 120000), za obdobje do vložitve zahteve 24. 8. 2022.«.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
Prosilec je, na podlagi ZDIJZ, z zahtevo z dne 24. 8. 2022, zahteval dostop do:
1. veljavnih pogodb o najemu gospodarske javne infrastrukture in izvajanju gospodarske javne službe, ki jih ima na področju javne službe oskrbe s pitno vodo organ sklenjene z OBČINO RADENCI, OBČINO GORNJA RADGONA in OBČINO LJUTOMER, s prilogami z analitičnim pregledom najete gospodarske javne infrastrukture (vrednosti posameznih sredstev, amortizacija, ...);
2. kartic - izpisov iz računovodskih evidenc, iz katerih bo razvidna analitika vseh prihodkov, ki jih je organ od leta 2020 do sedaj prejel od OBČINE RADENCI in OBČINE GORNJA RADGONA, iz naslova zbrane omrežnine (amortizacija infrastrukture, zavarovanje infrastrukture in drugo) in iz naslova vodarine (stroški izvajanja javne službe in drugo);
3. veljavnih pogodb o izvajanju posebnih storitev na področju oskrbe s pitno vodo v OBČINI RADENCI in OBČINI GORNJA RADGONA (v kolikor organ kot skupni upravljavec skupnega javnega vodovodnega omrežja osmih prleških občin nima sklenjenih pogodb o izvajanju posebnih storitev z uporabniki v OBČINI RADENCI in OBČINI GORNJA RADGONA, naj kot skupni upravljavec javnega vodovoda pogodbe od omenjenih občin pridobi);
4. kartic – izpisov iz računovodskih evidenc, iz katerih bo razvidna analitika vseh prihodkov, ki jih je organ prejel v letih 2020 – 2022 od OBČINE RADENCI in OBČINE GORNJA RADGONA iz naslova opravljanja posebnih storitev na področju oskrbe s pitno vodo (v primeru, da organ skupni kot upravljavec skupnega javnega vodovodnega omrežja osmih prleških občin, v predmetnem obdobju ni ustvaril nobenih prihodkov z naslova posebnih storitev na področju oskrbe, naj kot skupni upravljavec javnega vodovoda analitične izpise prihodkov z naslova posebnih storitev na področju oskrbe s pitno vodo v OBČINI RADENCI in OBČINI GORNJA RADGONA, pridobi od omenjenih dveh občin oziroma njunih izvajalcev javne službe in posebnih storitev);
5. kartic - izpisov iz računovodskih evidenc, iz katerih bo razvidna analitika vseh obstoječih zapadlih neplačanih terjatev, ki jih ima organ do OBČINE RADENCI, OBČINE GORNJA RADGONA in OBČINE LJUTOMER, in sicer po namenih, višini posameznih terjatev in času zapadlosti posameznih terjatev.
Kot način seznanitve je navedel fotokopijo ali elektronsko obliko.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. IDP-0590/22 z dne 25. 10. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da se vsi zaprošeni podatki uporabljajo v nepravdnem postopku ureditve medsebojnih razmerij in cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo v vseh osmih občinah. V istem postopku se uporabljajo tudi pogodbe in analitika prihodkov s strani gospodarskih družb, katere se v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja definirane kot posebne storitve v OBČINI RADENCI in OBČINI GORNJA RADGONA (kakor tudi pogodbe posebnih storitev v občinah Križevci pri Ljutomeru, Sv. Jurij ob Ščavnici in Veržej). Razkritje pogodb in analitika prihodkov in odhodkov javnosti bi po oceni organa pomenila veliko verjetnost prekinitve nedokončanega izvensodnega postopka.
Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 28. 10. 2022, ker se z odločitvijo organa ne strinja. Najprej je izpostavil, da je organ pri izpodbijani odločbi formalno in dejansko zamudil predpisane in potrebne roke, pri čemer je potrebno po mnenju prosilca upoštevati, da organ najprej sploh ni nameraval dati odgovora. Organ je namreč po pritožbi in posredovanju IP pisno zavrnil prošnjo prosilca z dopisom, ki ga je imenoval »odločba«, čeprav to glede na predpisano formo ter po vsebini potrebnih razlagah sploh ni bila. Izpodbijana odločba je le sledila pozivu IP, vendar le zgolj na predpisano formo, ne pa tudi glede na vsebino in potrebne argumentirane razloge. Od njegove vloge do izdaje odločbe je tako zaradi neupravičenih ter nestrokovnih in neutemeljenih dejanj organa preteklo več kot 2 meseca. Kot nadaljnji razlog je prosilec izpostavil, da organ v izpodbijani odločbi ni ustrezno in po predpisih argumentiral zavrnitve dostopa do zaprošenih informacij javnega značaja, pač pa je ponovno zgolj navedel le to, da bi predaja zaprošene dokumentacije »ogrozila izpeljavo nepravdnega oziroma pravdnega postopka med občinami lastnicami organa«. Iz navedenega po oceni prosilca ni ustrezno razvidno in jasno, za katere in kakšne postopke gre med občinami, in zakaj bi predaja zaprošenih dokumentov te postopke ogrozila. Kot tretji razlog za pritožbo pa je prosilec izpostavil, da glede na utemeljen sum oškodovanja javnih sredstev ocenjuje, da je šlo zgolj za zavlačevanje (zaradi lokalnih volitev) in prikrivanje nezakonitosti v skupnem javnem vodovodnem sistemu. Slednje ima za posledico višje cene vode, ki obremenjuje vse porabnike vode iz javnega vodovodnega sistema. Upoštevaje navedeno je tako zaprosil IP, da izpodbijano odločbo odpravi in izda odločbo, ki bo podlaga za pridobitev zaprošenih informacij javnega značaja.
Ker je prosilec pritožbo vložil neposredno pri IP, jo je IP odstopil organu v ustrezen preizkus procesnih predpostavk (po členih 240 – 245 ZUP), z dopisom št. 092-138/2022/2 z dne 2. 11. 2022. Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo. Z dopisom št. IDP-0108/2023 z dne 6. 3. 2023 je IP obvestil, da po opravljenem preizkusu svoje odločitve ne bo spremenil. Dopisu je priložil Pravilnik organa o varovanju poslovnih skrivnosti z dne 6. 7. 2010 (v nadaljevanju: Pravilnik).
Na poziv IP, št. št. 090-77/2023/2 z dne 16. 3. 2023, je organ posredoval IP Pogodbe o poslovnem najemu gospodarske javne infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe »oskrba s pitno vodo«, sklenjene z OBČINO RADENCI, OBČINO GORNJA RADGONA in OBČINO LJUTOMER, in pregled postavk kupcev – terjatve za vse tri občine ter priložil še posamezne sklepe občin ustanoviteljic, Letno poročilo 2021 in Računovodsko poročilo 2021. Na dodaten poziv IP št. 090-77/2023/4 z dne 27. 3. 2023 je organ nato posredoval priloge k zahtevanim pogodbam ter kontne kartice za OBČINO RADENCI in OBČINO GORNJA RADGONA (analiza prihodkov iz naslova omrežnine, vodarine, in posebnih storitev), s priloženimi podatki pod »Zaračunano«. Posredoval pa je tudi pojasnilo, da je OBČINA RADENCI odstopila od najemne pogodbe, sklenjene 4. 10. 2019, in je storitve izvajala v svojem imenu preko režijskega obrata, tako za nepridobitne kot za pridobitne uporabnike, torej tudi za uporabnike posebnih storitev.
Pritožba je delno utemeljena.
Meje preizkusa s strani pritožbenega organa
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.
IP nadalje ugotavlja še, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, saj se zahteva nanaša na podatke gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. Organ je sicer v 100 % lasti osmih občin. Kot izhaja iz Poslovnega registra Slovenije je organ vpisan kot:
- gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava;
- druga oseba javnega prava kot izvajalec javne službe na podlagi splošnega akta;
- druga oseba javnega prava kot izvajalec javne službe na podlagi pogodbe
- javno podjetje kot izvajalec javne službe na podlagi splošnega akta.
IP poudarja, da je organ zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem, oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu in so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki ga zavezujejo.
Ker organ navaja, da s pogodbami o izvajanju posebnih storitev na področju oskrbe s pitno vodo v OBČINI RADENCI in OBČINI GORNJA RADGONA ne razpolaga v materializirani obliki, se IP glede teh pogodb o izvajanju posebnih storitev na področju oskrbe s pitno vodo v nadaljevanju najprej opredeljuje do pojma informacije javnega značaja na splošno in v obravnavanem primeru.
Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru
Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, in ga je navedel v izpodbijani odločbi tudi organ. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.
Upoštevaje navedeno in navedbe organa IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi pogodbami o izvajanju posebnih storitev na področju oskrbe s pitno vodo na območju OBČINE RADENCI in OBČINE GORNJA RADGONA ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da v tem delu zahteve pogoji za informacijo javnega značaja niso izpolnjeni. Organ je pojasnil, da je OBČINA RADENCI odstopila od pogodbe in tako za to občino ne izvaja niti posebnih storitev, za OBČINO GORNJA RADGONA pa sicer izvaja in obračunava posebne storitve, čeprav pogodbe niso sklenjene. IP nima nobenega razloga, da bi v te navedbe organa dvomil, saj je po oceni IP podal ustrezno pojasnilo, pa tudi sicer je IP posredoval druge dokumente, ki so predmet zahteve prosilca, in ustrezna pojasnila. Poleg tega navedbe organa glede OBČINE RADENCI potrjuje Letno poročilo 2021 (str. 15), ki je sicer javno dostopno[1], in priloženi sklepi sveta ustanoviteljic.
IP ob tem pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga v materializirani obliki. Ob navedenem pa IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organov v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih. Ni torej v pristojnosti IP, da presoja, ali bi organ moral razpolagati v materializirani obliki s pogodbami o izvajanju posebnih storitev na področju oskrbe s pitno vodo v OBČINI GORNJA RADGONA, glede na navedbe organa, da za občino posebne storitve z uporabniki izvaja in obračunava kljub temu, da pogodbe niso sklenjene.
Ob tem pa IP poudarja še, da organi zaradi izpolnitve zahteve posameznega prosilca niso dolžni pridobivati podatkov oziroma dokumentov od drugih subjektov (kot to izhaja iz zahteve prosilca).
Upoštevaje pojem informacije javnega značaja pa IP dodaja še, da je organ dolžan odločiti o dostopu do dokumentov oziroma podatkov, s katerimi razpolaga v materializirani obliki na dan vložitve zahteve. Navedeno je pri odločitvi upošteval tudi IP.
V preostalem delu zahteve ni sporno, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki. IP se tako v nadaljevanju opredeljuje do vprašanja, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil zaradi varstva sodnega postopka.
Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
(1) zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in
(2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.
IP po pregledu dokumentacije, ki jo je posredoval organ, ugotavlja, da ni v teku noben sodni postopek. Poleg tega že iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ predmetno izjemo apliciral na nedokončan izvensodni postopek. Ugotovitev IP, da v obravnavanem primeru ni v teku noben sodni postopek, pa izhaja tudi iz odgovora organa št. IDP-0146/2023 z dne 30. 3. 2023.
Sodna praksa[2] je sicer že večkrat zavzela stališče, da je treba vse izjeme od prostega dostopa razlagati restriktivno oziroma ozko in jih ni dovoljeno širiti na primere, ki so taksativno naštetim izjemam v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, bistveno podobni. IP tako ugotavlja, da v obravnavanem primeru pogoji za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nedvomno niso izpolnjeni.
Ker izjema varstva sodnega postopka v obravnavanem primeru ni podana, se presoja IP nadalje osredotoča na morebiten obstoj drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. IP ugotavlja, da so posamezni dokumenti, ki jih je organ posredoval IP, označeni z oznako »POSLOVNA TAJNA« (tudi pogodbe), in da je organ posredoval z odstopom pritožbe Pravilnik. Nadaljnja presoja IP se tako osredotoča na vprašanje, ali predstavljajo predmetni dokumenti poslovno skrivnost organa.
Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[3] pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[4], ki so začele veljati 20. 4. 2019. IP tako v okviru presoje poslovne skrivnosti pri dokumentih, ki so nastali pred uveljavitvijo ZPosS, upošteva določbe 39. in 40. člena ZGD-1, pri dokumentih, nastalih po uveljavitvi ZPosS, pa določbe ZPosS.
Upoštevaje navedeno se IP v nadaljevanju opredeljuje do posameznih zahtevanih dokumentov.
Pogodbe o poslovnem najemu gospodarske javne infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe »oskrba s pitno vodo«, sklenjene z OBČINO RADENCI, OBČINO GORNJA RADGONA in OBČINO LJUTOMER
Gre za pogodbe, sklenjene med organom in tremi občinami, z veljavnostjo od 15. 7. 2019 in 4. 10. 2019. Občine (vseh osem, ki so ustanoviteljice organa) so bile namreč kot solastnice novozgrajenih objektov vodnih virov, transportnih vodovodov, primarnih vodov in sekundarnih omrežij v okviru projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem C« zavezane skleniti te najemne pogodbe z organom kot izvajalcem obvezne lokalne gospodarske javne službe »Oskrba s pitno vodo«. Predmet pogodb je tako poslovni najem gospodarske javne infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju podpisnic (prvi odstavek 4. člena predmetnih pogodb). S temi pogodbami pa se urejajo medsebojna razmerja med občinami kot najemodajalkami in organom kot izvajalcem in najemnikom (drugi odstavek 4. člena predmetnih pogodb).
Upoštevaje določbe prvega in drugega odstavka 2. člena ZPosS IP ugotavlja, da v primeru teh pogodb nedvomno ne gre za poslovno skrivnost organa (niti občin), saj za opredelitev poslovne skrivnosti ni izpolnjen že pogoj »tržne vrednosti« podatkov.
Vsebina teh pogodb, kot že navedeno, se nanaša na ureditev medsebojnih odnosov med organom kot izvajalcem obvezne lokalne gospodarske javne službe in najemnikom gospodarske javne infrastrukture ter tremi občinami kot solastnicami te infrastrukture. Nadalje je ugotoviti, da pogodbe ne obsegajo nobenega posebnega strokovnega znanja organa oziroma njegovih izkušenj ali kakšnih drugih informacij, ki bi imele posebno težo za organ, ker bi z njimi nastopal na konkurenčnem trgu.[5] Ker lahko poslovno skrivnost po 2. členu ZPosS predstavljajo le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zahteve, in ker v obravnavanem primeru ni izpolnjen že prvi pogoj »tržne vrednosti«, predmetni podatki nedvomno ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. IP se zato do drugih pogojev za opredelitev poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS ne opredeljuje posebej.
Poleg tega pa gre za pogodbe, ki se nanašajo na upravljanje gospodarske javne infrastrukture, katere solastniki so občine. To pomeni, da tudi v primeru, če bi bili pogoji za poslovno skrivnost podani, bi bilo treba upoštevati še tretji odstavek 2. člena ZPosS. Torej tudi v primeru, če bi bila v obravnavanem primeru podana izjema varstva poslovne skrivnosti, bi bila ta presežena, ker gre za podatke, ki se ne morejo določiti kot poslovna skrivnost po tretjem odstavku 2. člena ZPosS. Gre namreč za podatke o porabi javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča. Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Poraba javnih sredstev torej ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[6] Kot podatke o porabi javnih sredstev je tako treba šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali so organ in občine pri sklepanju pogodbe ravnali gospodarno, kakšne obveznosti so prevzeli in pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice imajo ta pogodbena razmerja oziroma kakšne, kratkoročne in dolgoročne obveznosti in pravice iz njih izhajajo za organ in občine. Zahtevani podatki v obravnavanem primeru torej ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno porabo javnih sredstev, vendar je treba upoštevati, da je vsebina teh podatkov tesno povezana s področjem izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe in upravljanjem gospodarske javne infrastrukture, dostopnost teh podatkov pa nedvomno v interesu javnosti. Pri tem IP še posebej opozarja tudi na eno zadnjih sodb Upravnega sodišča, ki se nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem organa lokalne samouprave, in sicer sodbo št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020 (točka 26).
Nadaljnji argument za razkritje predmetnih podatkov pa je tudi dejstvo, da so občine pri razpolaganju s premoženjem zavezane postopati po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZSPDSLS-1)[7]. Ta v 8. in 9. členu kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. Ravnanje s stvarnim premoženjem je javno, če zakon ne določa drugače, ki pa za obravnavani primer IP ni znan. Poleg tega mora organ kot najemnik oziroma izvajalec gospodarske javne službe to infrastrukturo uporabljati izključno za namene izvajanja gospodarske javne službe, za posebne storitve pa jo lahko uporablja le v skladu z relevantnimi predpisi in predhodnim soglasjem Sveta ustanoviteljic – občin. Ker organ s to infrastrukturo ne razpolaga prosto, iz predmetnih pogodb pa izhajajo tudi določila o vzdrževanju in investiranju v infrastrukturo, gre tako tudi s tega vidika za podatke o porabi javnih sredstev.
Priloge k pogodbam
Organ je kot priloge k predmetnim pogodbam IP posredoval:
- Pregled obr. amortizacije za OBČINO LJUTOMER, ki poleg podatkov o nazivu in naslovu občine obsega podatke pod:
• »Kriteriji: 09 OSKRBA S PITNO VODO SISTEM C-V, Datum prometa od 1. 2. 2020 do 31. 12. 2020«,
• »Inv. št.«, »Konto«, »Amor.sk.«, »Naziv«, »Datum akt. – izl.«, in sicer pod »Osnovni podatki, • »Kol.«, »Nabavna«, »Odpisana« in »Neodpisana« pod datumom »31. 1. 2020«,
• »%« in »Odpisana« pod »Amortizacija«,
• »Kol.«, »Nabavna« in »Odpisana« pod »Korekcija«,
• »Kol.«, »Nabavna« in »Odpisana« pod »Nabava«,
• »Kol.«, »Nabavna« in »Odpisana« pod »Odpisi«,
• »Kol.«, »Nabavna«, »Odpisana« in »Neodpisana« pod datumom »31. 12. 2020«;
- Register OS 1. 1. 2019 – 31. 12. 2019 za OBČINO GORNJA RADGONA, ki obsega podatke pod »inv. št.«, »naziv«, »dat. nab.«, »%«, »am.«, kol.«, »nabavna«, »odpisana«, »amort.« in »sedanja«, pa tudi pod »Kriteriji« navedbo »18: Vodovod« in datum prometa;
- Podatke o osnovnih sredstvih sistem C – skupno za občine (Microsoft Excel), OBČINA GORNJA RADGONA, ki obsega podatke o lokaciji, prostoru, posebni oznaki (npr. transportni vod), nazivu2, EM, Količini, amortizacijski skupini, stopnji amortizacije, nabavni vrednosti skupaj ter opisu osnovnih sredstev;
- Podatke za OBČINO GORNJA RADGONA, v obliki tabele, ki obsega podatke pod »ZAP. ŠT.«, »VRSTA VODOVODA OZIROMA OPREME V OBJEKTU«, »VRSTA KANALIZACIJE OZIROMA VRSTA OBJEKTA«, »NAZIV ODSEKA OZIROMA OBJEKTA«, POTEK TRASE OZIROMA LOKACIJA OBJEKTA«, »MATERIAL«, »AMORTIZACIJSKA SKUPINA PO UREDBI MEDO«, »DIMENZIJA«, »DATUM GRADNJE«, »DATUM IZDAJE UPORABNEGA«, »DATUM AKTIVACIJE«, »DOLŽINA KANALA (m)«, »VRSTA DEL (GRADBENA, MONTAŽNA DELA, ELEKTROINŠTALACIJE, DODATNA DELA, ZAKLJUČNA DELA)«, »VREDNOST IZ KONČNE SITUACIJE«, »OSTALI STROŠKI (PROJEKTI, NADZOR) v % in EUR«, »NABAVNA VREDNOST«, »AMORTIZACIJSKA STOPNJA (100%)«, »VREDNOST AMORTITZACIJE (100%)« in »SEDANJA VREDNOST (100%);
- »PRILOGA 1 Cenitev vodovodnega omrežja« za OBČINO RADENC, ki obsega med drugim podatke pod »SISTEM », »ŠT. PRIKLJUČKOV V SISTEMU«, »INV. ŠT. OS.«, »ID CEV«, »LETO VGRADNJE«, »VRSTA OMREŽJA«, »MATERIAL«, »Zun. Premer DN«, »MAT. CESTE«, »DOLŽINA CEVI (m), »NABAVNA VREDNOST«, »FIZIČNA OBRABLJENOST«, »OCENJENA VREDOST«;
- Seznam za OBČINO RADENCI, ki obsega podatke pod »INV. ŠTEVILKA«, »NAZIV OSN. SREDSTVA« in »NABAVNA VREDNOST«;
- Register OS 1. 1. 2014 – 31. 12. 2014 za OBČINO RADENCI, ki obsega prav tako podatke pod inv. št.«, »naziv«, »dat. nab.«, »%«, »am.«, kol.«, »nabavna«, »odpisana«, »amort.« in »sedanja«, pa tudi pod »Kriteriji« navedbo »02: Vodovodno omrežje – cenitev 2017« in datum prometa.
Gre za dokumente, ki obsegajo podatke o gospodarski javni infrastrukturi in predstavljajo priloge k pogodbam o poslovnem najemu gospodarske javne infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe »oskrba s pitno vodo« na območju treh občin. IP se na tem mestu sklicuje na svojo predhodno obrazložitev poslovne skrivnosti pri predmetnih pogodbah in ugotavlja, da tudi predmetne priloge v obravnavanem primeru ne predstavljajo poslovne skrivnosti, ne organa in ne občin, oziroma predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev.
Glede Registra OS 1. 1. 2014 – 31. 12. 2014 za OBČINO RADENCI, ki je nedvomno nastal pred uveljavitvijo ZPosS, pa IP ugotavlja, da nista izpolnjena niti subjektivni (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) niti objektivni kriterij poslovne skrivnosti (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Dokument ni označen kot poslovna skrivnost in predložena ni bila nobena pisna odredba o poslovni skrivnosti podatkov tega dokumenta.[8] Poleg tega IP pripominja, da lahko oseba javnega prava le izjemoma določi posamezne podatke kot poslovno skrivnost. V zvezi z objektivnim kriterijem poslovne skrivnosti pa IP izpostavlja, da predmetni podatki nedvomno ne razkrivajo podatkov o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih subjekta, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov ni dopustno razkrivati tretjim osebam.[9] Gre namreč za podatke občine, ki se nanašajo na gospodarsko javno infrastrukturo. In tudi če bi bili pogoji za poslovno skrivnost izpolnjeni, bi bilo treba tudi v primeru tega dokumenta upoštevati, da gre za podatke, ki so absolutno javni v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1, torej za podatke, ki predstavljajo porabo javnih sredstev.
IP zaključuje, da priloge k predmetnim pogodbam prav tako predstavljajo prosto dostopne podatke.
Pregled postavk kupcev - terjatve
Gre za izpise po kontu 120000 – konto terjatve za OBČINO RADENCI, OBČINO GORNJA RADGONA in OBČINO LJUTOMER. Izpisi obsegajo podatke o kupcu ter posamezne podatke pod »Dokument«, »Konto«, »Datumu dobave«, »Datum valute«, »Znesek računa«, »Debet«, »Kredit«, »Datum plačila«, »Oznaka plačila«, »Saldo postavke«, »Saldo«, »SM/SN« in »Besedilo« (npr. »račun«, »položnice«).
IP v zvezi s predmetnimi računovodskimi izpisi ugotavlja, da tudi pri teh ni mogoče ugotoviti, da so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za opredelitev teh podatkov za poslovno skrivnost po 2. členu ZPosS, saj za opredelitev poslovne skrivnosti ni izpolnjen že prvi pogoj »tržne vrednosti« podatkov. Gre namreč za finančne podatke, ki se nanašajo na občine kot osebe javnega prava, torej subjekte, ki razpolagajo z javnimi sredstvi. Na drugi strani pa gre dejansko tudi za podatke, ki kažejo na razpolaganje z javnimi sredstvi s strani organa, torej ali organ ustrezno beleži in skrbi za terjatve, ki nastanejo, kot dober gospodar, ki upravlja z gospodarsko javno infrastrukturo.
IP ugotavlja, da prosto dostopne podatke predstavljajo v obravnavanem primeru tudi podatki iz pregleda postavk kupcev – terjatev za OBČINO RADENCI, OBČINO GORNJA RADGONA in OBČINO LJUTOMER.
Kontne kartice za OBČINO RADENCI in OBČINE GORNJA RADGONA, analiza prihodkov iz naslova omrežnine, vodarine, in posebnih storitev
Kontne kartice obsegajo podatke o obdobju, št. konta, stroškovnem mestu ter podatke pod »Datum g.k.«, »Št. tem«, »Naša oznaka«, »Besedilo knjiženja«, »STR.M/STR.N«, »DEBET«, »KREDIT« in »SALDO«. Podatki v tabeli pa podatke pod »Opis«, »Dodatni naziv«, »Skupina«, »Znesek brez DDV«, »Znesek DDV« in »Znesek z DDV«.
Organ je poleg zahtevanih kontnih kartic priložil tudi izpise v obliki tabele pod »Zaračunano 1. 2. 2020 – 31. 12. 2022« v določenem obdobju s podatki pod »Opis« (npr. »Omrežnina - oskrba s pitno vodo GJI«), »Dodatni naziv« (to je »posebne storitve«), »Skupina«, »Naziv skupine«, »SM«, »Znesek brez DDV«, »Znesek DDV« in »Znesek z DDV«.
IP tudi za te podatke ugotavlja, da ne izpolnjujejo pogojev za določitev teh podatkov za poslovno skrivnost po 2. členu ZPosS, in se v izogib ponavljanju sklicuje na svoje predhodne utemeljitve. Torej tudi podatki kontnih kartic za OBČINO RADENCI in OBČINE GORNJA RADGONA, analiza prihodkov iz naslova omrežnine, vodarine, in posebnih storitev, s tabelami, predstavljajo prosto dostopne podatke. Nedvomno ti podatki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev na strani občin, ki organu plačujejo za storitve,na drugi strani pa prejemke organa, ki nadalje razpolaga s temi sredstvi kot javno podjetje in izvajalec javne službe pri upravljanju z javno infrastrukturo.
Ker IP po uradni dolžnosti ugotavlja še, da obsegajo predmetne pogodbe določene osebne podatke, se v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.
Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov[10] IP ugotavlja, da podatki o imenih in priimkih, podpisih, izobrazbi ter delovnih mestih oziroma položajih posameznih fizičnih oseb nedvomno predstavljajo osebne podatke.
IP je tako preveril še, ali je za obdelavo predmetnih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2[11] (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.
IP tako ugotavlja:
- Zakonito podlago za razkritje osebnih podatkov županov kot javnih funkcionarjev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ, in sicer 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tako v presojanih dokumentih niso varovani podatki o imenu, priimku in podpisu posameznega župana oziroma županje. V zvezi s podatkom o izobrazbi županje pa IP ugotavlja, da je že prosto dostopen pri njeni predstavitvi na spletnih straneh občine.
- Ni zakonske podlage za prosto dostopnost podatkov o imenu in priimku predstavnikov organa oziroma skrbnikov na strani organa kot izvajalca v členih 9 in 34 posameznih pogodb. Gre namreč za posameznike, ki niso javni uslužbenci.
- Niso varovani podatki o imenu, priimku, podpisu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije[12] in Zakona o sodnem registru[13]. Varovani torej niso podatki o imenu, priimku, položaju in podpisu zastopnika organa kot v.d. direktorja. Za podatke o izobrazbi zastopnika organa kot v.d. direktorja pa IP ugotavlja, da so prosto dostopni v javno dostopnih dokumentih organa.
Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.
IP ob navedenem poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca (razen v primeru zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki pa v obravnavanem primeru ni podana), temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu.
Delni dostop
Ker IP ocenjuje, da za razkritje varovanih osebnih podatkov ni pravne podlage, je odločil, da mora organ te podatke v predmetnih pogodbah prekriti. IP je torej odločil o delnem dostopu, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[14].
Sklepno
IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (ker v delu zahteve niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja in zaradi varstva osebnih podatkov), zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[15] oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka
[1] http://www.jp-prlekija.si/si/informacije-javnega-znacaja/katalog-informacij-javnega-znacaja
[2] Npr. v sodbi, št. I U 1176/2010-12 z dne 30. 11. 2011, št. U 2111/2008-13 z dne 2. 6. 2010.
[3] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21 in 18/23 – ZDU-1O.
[4] Uradni list RS, št. 22/19.
[5] Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona, poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. V zvezi s pojmom »tržna vrednost«, kot drugi pogoj za obstoj poslovne skrivnosti, je tako predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti.«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. O »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije.
[6] Tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.
[7] Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18.
[8] Subjektivni kriterij, kot izhaja iz pravne teorije, se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje.[8] Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ni spuščal v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je bila prepuščena njemu samemu. Kot izhaja npr. iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 (točka 12), ni mogoče posegati v avtonomijo gospodarskega subjekta, da sam določi s pisno odredbo oziroma sklepom, kaj šteje za poslovno skrivnost, če niso podane zakonsko določene izjeme po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Po tem kriteriju torej ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč gre za subjektivno odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Ne glede na to, pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična.
[9] Po pravni teoriji so predmet poslovne skrivnosti podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost (npr. nov postopek izdelave, seznam stalnih odjemalcev, analiza trga) ali prednost v negativnem smislu (npr. večje število reklamacij), pri t.i. know-how pa so to podatki, ki so za določeno podjetje specifični in mu zato zagotavljajo konkurenčno prednost.
[10] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES
[11] Uradni list RS, št. 163/22.
[12] Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.
[13] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1.
[14] Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22.
[15] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.