prosilec - Javno podjetje Nigrad d.o.o.

Številka: 090-45/2026/6

Datum: 20. 3. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu, št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbah …(v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 1. 2026 in 27. 1. 2026, zoper odločbo Javnega podjetja Nigrad, komunalno podjetje d.o.o., Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. ODL-12122025 z dne 16. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbama prosilca z dne 20. 1. 2026 in z dne 27. 1. 2026 se delno ugodi in se odločba Javnega podjetja Nigrad, komunalno podjetje d. o. o., odpravi v 3. točki izreka ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati še naslednje dokumente:

-  Izsek iz projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, za objekt izgradnje manjkajoče kanalizacije odpadnih komunalnih voda za območje Rošpoha (v Kamnici) in Vinarij iz katere je razvidna predvidena izgradnja manjkajoče kanalizacije odpadnih komunalnih voda na območju ceste št. 744792, DOF posnetek – območje Vinarje – 1. del, datum: december 2024,

-  dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 2. 3. 2021 ob 10:03, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

-  dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 2. 3. 2021 ob 10:15, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica

-  dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 2. 3. 2021 ob 10:24, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

 -  dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 9. 3. 2021 ob 10:21, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

- dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 20. 4. 2021 ob 12:02, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

- dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 13. 7. 2021 ob 10:38, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

- dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 25. 1. 2022 ob 10:31, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

- dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 4. 8. 2022 ob 10:19, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

- dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 11. 10. 2022 ob 12:04, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

- dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 14. 2. 2023 ob 12:05, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

- dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 14. 3. 2023 ob 12:03, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

- dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 28. 3. 2023 ob 11:51, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

-  dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 18. 4. 2023 ob 12:04, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

-  dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 13. 2. 2024 ob 09:51, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

- dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 20. 2. 2024 ob 09:24, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

- dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom  4. 7. 2024 ob 07:26, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

- dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 19. 11. 2024 ob 13:01, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

- dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 19. 11. 2024 ob 13:19, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

- dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 27. 11. 2024 ob 09:58, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

- dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 28. 5. 2025 ob 08:07, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica,

- dokument evidentiranega dogodka pregledniške službe – plan C1_2 z datumom 22. 10. 2025 ob 12:41, na način, da se prikrije ime, priimek, telefonska številka delavca in ulica«.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 12. 12. 2025 naslovil na organ zahtevo, da mu posreduje dokumente, iz katerih bodo razvidni podatki o:

- nosilnosti ceste št. 744792, ki je kategorizirana kot »javna pot - 10«,

- nosilnosti mostička na cesti št. 744792 pri hišni številki … in

- program rekonstrukcije oz. popravila poškodb ceste št. 744792.

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. ODL-12122025 z dne 16. 1. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločbo), s katero je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.  

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil dve pritožbi, prvo z dne 20. 1. 2026 in drugo z dne          27. 1. 2026. V pritožbi z dne 20. 1. 2026 je navedel, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker je organ napačno ugotovil dejansko stanje. Odločba vsebuje protislovne razloge ter napačno razlaga pojem informacije javnega značaja in razpolaganja z dokumenti. Prosilec meni, da organ ni izveden ugotovitvenega postopka glede obstoja in razpolaganja z dokumenti, temveč je zahtevo pavšalno zavrnil brez konkretne identifikacije evidenc, dokumentov ali nosilcev informacij. Mnenja je, da je obrazložitev odločbe pomanjkljiva in se jo posledično ne da preizkusiti. Glede 1. točke izreka odločbe  prosilec opozarja, da organ ignorira lastno pisno priznanje o obstoju evidence pregledniške službe in popisa začetnega stanja in da je organ že v dopisu z dne 7. 6. 2019 izrecno navedel, da ima evidenco stanja lokalnih cest ter da je organizirana pregledniška služba, tako da pristojni preglednik za področje pozna začetno stanje cest in evidentira morebitne spremembe. To pomeni, da organ razpolaga vsaj z dokumentacijo/evidencami o začetnem stanju in spremembah stanja cest. Organ te okoliščine v obrazložitvi ni upošteval in ni ugotovil dejanskega stanja glede obstoja evidenc pregledniške službe, popisov stanja, zapisov, poročil ali fotodokumentacije. Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno. Ker je organ obstoj teh evidenc pisno potrdil z dopisom z dne 7. 6. 2019, je dolžan te evidence identificirati in omogočiti dostop do njih. Predlaga naj IP odločbo v tem delu odpravi in se organu naloži, da posreduje obstoječe evidence in dokumente povezane s stanjem ceste št. 744792 (evidence pregledniške službe, popisi začetnega stanja, evidence spremembe/poškodb, fotodokumentacijo, zapisniki/poročila).

Prosilec je glede 2. točke izreka izpodbijane odločbe mnenja, da je stališče organa neutemeljeno in preširoko, saj je organ priznal naročilo statičnega pregleda, hkrati pa je zavrnil dostop. Tudi, če končno poročilo statičnega pregleda še ni izdelano, po naravi stvari obstaja vsaj dokumentacija o naročilu (naročilnica/pogodba, povpraševanje, ponudbe, korespondenca, terminski dogovor ipd.). Organ bi moral omogočiti delni dostop, ne pa zahtevo v celoti zavrniti z razlogom, da dokument še ni izdelan. Prosilec predlaga naj IP odločbo v tem delu odpravi in organu naloži, da posreduje obstoječo dokumentacijo o naročilu statičnega pregleda (vključno z datumom naročila ter nazivom pooblaščene institucije/izvajalca, naročilnico/pogodbo oziroma dokazilom o izbiri, korespondenco, terminskim dogovorom in morebitnimi vmesnimi zapisi), pri čemer naj se omogoči vsaj delni dostop.

Glede obrazložitve organa v zvezi s 3. točko izreka izpodbijane odločbe prosilec trdi, da organ napačno razlaga ZDIJZ, saj informacija javnega značaja ni vezana na to, ali je vsebina zajeta v enem samostojnem programu, temveč zajema katerikoli dokument, zapis, evidenco ali drugo dokumentarno gradivo, s katerim razpolaga (tudi e-pošta, delovni nalogi, plan vzdrževanja, interna evidenca, zapisniki, ipd.). Že navedba »načrtovanih aktivnosti« pomeni, da obstaja vsaj minimalna dokumentirana sled (npr. planiranje, usmeritve, delovni nalogi, komunikacija, naročil), kar je lahko predmet ZDIJZ. Informacije javnega značaja obstajajo tudi v obliki več razpršenih dokumentov, ki skupaj izkazujejo načrtovanje oziroma odločanje o izvedbi aktivnosti. Predlaga, da IP odpravi izpodbijano odločbo v 3. točki izreka ter organu naloži posredovanje vseh obstoječih dokumentov in evidenc, ki izkazujejo načrtovane aktivnosti oziroma operativne usmeritve glede sanacije/preplastitve ceste št. 744792 (zlasti z morebitnim planom preplastitev za leto 2026, delovnimi nalogi, plani, korespondenco, zapisniki in internimi evidencami) oziroma morebiti omogoči delni dostop. Prosilec predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi v prvih    3. točkah izreka in se organu naloži, da omogoči dostop do dokumentov.

(4) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo na organ naslovil še kasnejšo pritožbo z dne 27. 1. 2026, iz katere izhaja, da je pritožbene navedbe iz (prve) pritožbe z dne 20. 1. 2026, podkrepil z navedbami, da ima organ javno pooblastilo na podlagi Odloka o občinskih cestah v Mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 6/2024; v nadaljevanju Odlok). V pritožbi je citiral četrti odstavek 27. člena Odloka v zvezi z izrednimi prevozi po občinskih cestah. Če organ ne izdaja soglasja ali dovoljenja za izredne prevoze, mora razpolagati z dokumentacijo, na podlagi katere presoja pogoje izrednih prevozov, razpolagati s podatki o nosilnosti cest in objektov, zagotavljati sledljivosti pogojev, omejitev in posledic izrednih omejitev, vključno s sanacijo. Trditev organa, da z nobenimi dokumenti ne razpolaga, je pravno nevzdržna, saj pomeni neizvajanje javnega pooblastila, bodisi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, bodisi obstoj dokumentacije pri drugem organu, do česar se v izpodbijani odločbi ni opredelil. Glede naročenega statističnega pregleda mostička, ki je naročen, organu dodatno očita, da ni navedel, kdaj bo dokument izdelan in pri katerem subjektu bo dokument nastal. Prosilec opozarja na dopis Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor št. 06102-221/2019-2 z dne 3. 6. 2019, s katerim se je Mestna občina Maribor iz obravnavane zadeve sanacije ceste po izrednih prevozih izločila in jo odstopila organu. Organu očita prelaganje odgovornosti, brez ugotavljanje dejanskega nosilca zahtevane dokumentacije. Predlaga, da IP pritožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo ter naloži organu, da aktivno ugotovi, s katero dokumentacijo razpolaga sam oziroma kateri drug organ ali subjekt z njo razpolaga ter o zahtevi ponovno odloči v skladu z ZDIJZ.

(5) Organ odločbe po prejemu pritožb ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, dne 6. 2. 2026, odstopil IP v pristojno reševanje.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Sporno v konkretni zadevi je vprašanje, ali je organ utemeljeno zavrnil zahtevo prosilca.

(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

- organ mora z njo razpolagati in

- nahajati se mora v materializirani obliki.

(9) Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja pri organu obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. Zavezanci niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Prosilec ima glede na navedeno, po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

(10) IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi v postopku po ZDIJZ na vprašanja in zahteve za pojasnila niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori in pojasnila niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oziroma razlag v zvezi z delovnim področjem organa. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih dokumentov in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

(11) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP

ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

(12) IP je za namen reševanja pritožbenega postopka organu poslal poziv št. 090-45/2026/3 z dne 9. 2. 2026, v katerem ga je pozval na predložitev dokumentov, ki so bili predmet zahteve in na dodatna pojasnila. Organ je na poziv odgovoril z odgovorom dne 19. 2. 2026. V odgovoru je pojasnil, da ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi bila razvidna nosilnost ceste št. 744792 (predmet 1. točke zahteve). Prav tako ne razpolaga z informacijami o katerihkoli drugih dokumentih, iz katerih bi bil razviden podatek o nosilnosti predmetne ceste. Organ je pojasnil, da ne razpolaga z dokumentacijo iz katere bi bila razvidna nosilnost mostička na cesti št. 744792 in z informacijami o katerihkoli drugih dokumentih, iz katerih bi bil razviden podatek o nosilnosti mostička (predmet 2. točke zahteve). Organ je še pojasnil, da je prosilcu že v izpodbijani odločbi odgovoril, da podatek o nosilnosti mostička ne obstaja, je pa organ naročil statični pregled mostička, vendar storitev še ni bila opravljena. Zahteve prosilca organ ni razumel v smislu, da bi mu bil glede na vsebino zahteve dolžan posredovati dokumentacijo naročila statičnega pregleda mostička, saj samo naročilo ne zajema informacije o nosilnosti mostička na cesti št. 744792, ki je bila predmet zahteve. Prosilec je naknadno podal novo zahtevo po ZDIJZ z dne 20. 1. 2026, s katero je zahteval dokumentacijo s področja predmetnega naročila.[1] Na podlagi te zahteve mu je organ izdal odločbo št. ODL-NGR/20012026/845 z dne 17. 2. 2026  in posredoval zahtevano dokumentacijo s prekritimi varovanimi osebnimi podatki (zahtevi je delno ugodil). Dokumentacijo je v prilogi posredoval tudi IP. Organ je navedel, da je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. ODL-NGR/20012026/845 z dne 17. 2. 2026, ki pa se po vsebini nanaša na izpodbijano odločbo, ki je predmet tega pritožbenega postopka. Organ je še pojasnil, da je zahtevo za dokument, iz katerega je razviden program rekonstrukcije oz. popravila poškodb (predmet 3. točke zahteve), razumel kot dokument, ki izkazuje načrt, v katerem so opredeljeni cilji, obseg in način izvedbe predvidenih obnov ceste št. 744792. Zato se je v izpodbijani odločbi opredelil, da takšnega dokumenta ni sprejel in z njim ne razpolaga. Organ sklepa, da naj bi kot program rekonstrukcije oz. popravila škode bila mišljena izvedena popravila v preteklosti na predmetni cesti. Na podlagi navedenega je v prilogi posredoval tudi dokumente evidentiranih dogodkov pregledniške službe, ki zajemajo prepoznane poškodbe in izvedene sanacije na predmetni cesti št. 744792 v obdobju od marca 2021 do oktobra 2025 in pregledno situacijo, iz katere je razvidna predvidena izgradnja manjkajoče kanalizacije odpadnih komunalnih voda na območju predmetne ceste (DOF posnetek), v kolikor bi tudi ta informacija koristila pri reševanju pritožbe.

Glede 1. točke zahteve:

(13) Iz obrazložitvi izpodbijane odločbe izhaja, da organ z dokumentacijo, iz katere bi izhajal podatek o konstrukcijski nosilnosti ceste št. 744792, ki je bila predmet 1. točke zahteve, ne razpolaga. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve in pojasnila organa ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumentacijo, ki se nanaša na 1. točko zahteve, to je z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni podatki o nosilnosti ceste št. 744792, ki je kategorizirana kot javna pot - 10. IP ne dvomi, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. IP tudi ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi lahko sklepal, da organ teh dokumentov prosilcu ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. IP je zato pritožbi prosilca v  delu, ki se nanašata na 1. točko izreka izpodbijane odločbe, zavrnil. IP poudarja, da ima prosilec po ZDIJZ namreč pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

Glede 2. točke zahteve:

(14) Prosilec je v 2. točki zahteve zahteval dokumentacijo, iz katere je razvidna nosilnost mostička na cesti št. 744792. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da organ s statistično ali projektno dokumentacijo, iz katere bi bil razviden podatek o nosilnosti mostička na cesti št. 744792, trenutno ne razpolaga. Statistični pregled mostička je bil naročen pri pooblaščeni instituciji, vendar v času odločanja, zahtevani dokument še ne obstaja, zato je zahtevo zavrnil. Iz odgovora organa izhaja, da zahteve prosilca organ ni razumel v smislu, da bi mu bili glede na vsebino zahteve dolžan posredovati dokumentacijo naročila statičnega pregleda mostička, saj samo naročilo ne zajema informacije o nosilnosti mostička na cesti št. 744792, ki je bila predmet zahteve. Glede pritožbenih navedb prosilca, da želi prejeti obstoječo dokumentacijo o naročilu statičnega pregleda (vključno z datumom naročila ter nazivom pooblaščene institucije/izvajalca, naročilnico/pogodbo oziroma dokazilom o izbiri, korespondenco, terminskim dogovorom in morebitnimi vmesnimi zapisi), pri čemer naj se omogoči vsaj delni dostop, IP  ugotavlja, da gre za razširitev prvotne zahteve, saj ti dokumenti niso bili predmet zahteve z dne 12. 12. 2025. IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval oz. organ teh dokumentov ni mogel identificirati kot predmet njegove zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec bi lahko s pritožbo zahtevek le zožil, ne more pa ga razširiti oz. vsebinsko spremeniti. Na tem mestu pa IP ugotavlja, da je prosilec isti dan, kot je vložil prvo pritožbo, to je dne 20. 1. 2026, vložil novo bolj konkretno opredeljeno zahtevo po ZDIJZ. Predmet te zahteve so bili dokumenti o naročilu statičnega pregleda mostička na JP 744792, povpraševanje oz. poziv k oddaji ponudbe, prejete ponudbe, naziv izvajalca, datum naročila in dogovorjen rok izvedbe, vsa relevantna korespondenca, vmesni zapisi, delni rezultati, zapisniki poročila o vmesnem stanje ali potrdila o izvedenih dejanjih,  morebitni dokumenti o prevzemu storitve ali potrditvi izvedbe oziroma, če dokumenti ne obstajajo izrecna potrditev le-tega. Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. ODL-NGR/20012026/845 z dne 17. 2. 2026, na podlagi katere je prosilcu posredoval naslednje dokumente s prekritimi varovanimi osebnimi podatki (zahtevi je delno ugodil): naročilnica, povpraševanje oz. poziv k oddaji ponudbe v e-obliki, prejeta ponudba, naziv izvajalca, datum naročila in dogovorjen rok izvedbe ter vso relevantno korespondenco z izvajalcem del. Vsi dokumenti se nanašajo na naročilo statičnega pregleda mostička na JP 744792. Organ je zahtevo zavrnil v delu, ki se nanaša na dostop do morebitnih zapisnikov in dokumentov o prevzemu ali potrditvi izvedbe, ker z njimi ne razpolaga. Torej je organ o novi zahtevi z dne 20. 1. 2026 odločil v celoti in tako odločil o dokumentih, ki jih pritožnik omenja v predmetni pritožbi.

Glede 3. točke zahteve:

(15) IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve in pojasnila organa nadalje ugotavlja, da organ razpolaga z določeno dokumentacijo, ki ustreza 3. točki zahtevi prosilca in se nanaša na dokumentacijo glede programa rekonstrukcije oziroma popravila poškodb ceste št. 744792. To dokumentacijo predstavljajo:

- izsek iz projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, za objekt izgradnje manjkajoče kanalizacije odpadnih komunalnih voda za območje Rošpoha (v Kamnici) in Vinarij, iz katere je razvidna predvidena izgradnja manjkajoče kanalizacije odpadnih komunalnih voda na območju ceste št. 744792, DOF posnetek– območje Vinarje – 1. del, datum: december 2024 in

- dokumenti evidentiranih dogodkov pregledniške službe, ki zajemajo prepoznane poškodbe in izvedene sanacije na predmetni cesti v obdobju od marca 2021 do oktobra 2025.

(16) Ker je IP ugotovil, da navedeni dokumenti ustrezajo 3. točki zahteve in da izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a člena ZDIJZ. IP je ob pregledu dokumentov ugotovil, da vsebujejo osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

(17) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(18) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(19) IP na podlagi pregleda dokumentov v zadevi ugotavlja, da izsek iz projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, za objekt izgradnje manjkajoče kanalizacije odpadnih komunalnih voda za območje Rošpoha (v Kamnici) in Vinarij, iz katere je razvidna predvidena izgradnja manjkajoče kanalizacije odpadnih komunalnih voda na območju ceste št. 744792, DOF posnetek – območje Vinarje – 1. del, datum: december 2024, vsebuje določene osebne podatke, in sicer:

- ime, priimek in identifikacijski številki vodje projekta in pooblaščenega inženirja.

IP je ugotovil, da sta oba posameznika, na katera se nanašajo navedeni osebni podatki, v dokumentu navedena v vlogah pooblaščenih inženirjev, saj sta navedena v imeniku pooblaščenih inženirjev[2], ki je javno dostopen na podlagi 12. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZAID). 12. člen ZAID  predstavlja pravno podlago za razkritje vseh navedenih osebnih podatkov, saj določa, da so med drugim javni podatki o osebnem imenu pooblaščenega arhitekta in inženirja, poklicnem nazivu, identifikacijski številki, itd.

(20) IP v nadaljevanju ugotavlja, da:

- dokumenti evidentiranih dogodkov pregledniške službe, ki zajemajo prepoznane poškodbe in izvedene sanacije na predmetni cesti v obdobju od marca 2021 do oktobra 2025, vsebujejo varovane osebne podatke zaposlenih, ki jih je organ ob posredovanju dolžan prekriti, saj IP ni našel pravne podlage za njegovo posredovanje, in sicer ime, priimek, telefonsko številko delavcev in ulico. IP je organu dolžan posredovati navedene dokumente z uporabo instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ in prosilcu omogočiti dostop do dokumentov s prekritimi varovanimi osebnimi podatki na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). IP ni našel pravne podlage, da se te podatke posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker je delni dostop v obravnavanem primeru mogoč, je IP odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(21) Glede pritožbenih navedb prosilca, da naj IP v pritožbenem postopku naloži organu, da aktivno ugotovi, s katero dokumentacijo razpolaga sam oziroma kateri drug organ ali subjekt z njo razpolaga, IP pojasnjuje, da je organ zavezanec za posredovanje javne informacije le, če s tako informacijo tudi dejansko razpolaga in ta informacija izhaja iz njegovega delovnega področja ter je v materializirani obliki, kar pomeni, da jo je prosilcu dolžan posredovati samo, če tako informacijo ima. Zavezanci po ZDIJZ so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti od drugih organov, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Prosilec je tisti, ki mora informacije poiskati in zahtevo nasloviti pri tistem (tistih) organu (organih), ki s tako informacijo dejansko razpolaga (razpolagajo). Takšno stališče izhaja iz sodbe Upravnega sodišča III U  opr. št. 109/2022-21 z dne  9. 11. 2022 (20. točka).

Sklepno

(22) IP je pritožbi prosilca v delu, ki se nanaša na 1. in 2. točko izreka izpodbijane odločbe zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. IP je pritožbi zavrnil, ker je sledil odločitvi organa, da s podatki ne razpolaga v materializirani obliki (prvi odstavek 248. člena ZUP), v delu pa iz razloga, ker posamezni podatki niti niso bili predmet zahteve prosilca z dne 12. 12. 2025.

(23) Glede 3. točke izreka izpodbijane odločbe pa je IP zaključil, da je organ na prvi stopnji napačno ugotovil dejansko stanje in napravil napačen sklep glede obstoja informacij in je potrebno posledično pritožbama prosilca delno ugoditi na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP. IP je v tem delu izpodbijano odločbo organa odpravil in pritožbama delno ugodil ter organu naložil, da mora prosilcu posredovati še dodatne dokumente, na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(24) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

(25) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

 Postopek vodila:

 Sara Rupar, dipl. prav. (UN)

 raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav,

namestnica IP

[1] Iz odločbe št. ODL-NGR/20012026/845 z dne 17. 2. 2026, ki jo je organ izdal na podlagi zahteve z dne 20. 1. 2026 izhaja, da so bili predmet zahteve dokumenti o naročilu statičnega pregleda mostička na JP 744792 povpraševanje oz. poziv k oddaji ponudbe, prejete ponudbe, naziv izvajalca, datum naročila in dogovorjen rok izvedbe, vsa relevantna korespondenca, vmesni zapisi, delni rezultati, zapisniki poročila o vmesnem stanje ali potrdila o izvedenih dejanjih, morebitni dokumenti o prevzemu storitve ali potrditvi izvedbe oziroma, če dokumenti ne obstajajo izrecna potrditev le-tega.

[2] https://www.izs.si/imenik/pooblasceni-inzenirji/