prosilec - Javno podjetje Marprom d.o.o.

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala štiri sklope informacij v zvezi določenim javnim naročilom. Organ je zahtevi delno ugodil, pri tem se je v zavrnilnem delu skliceval na varstvo osebnih podatkov in na poslovno skrivnost stranskih udeleženk. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organa štel, da se zahteva prosilke nanaša le na s strani izbranega ponudnika in organa izmenjano dokumentacijo in komunikacijo v fazi ponudbe, ne pa tudi po podani ponudbi oziroma dopolnitvi ponudbe v zvezi z sklenjeno pogodbo in izvajanjem javnega naročila, vse do prejema zahteve za dostop do informacije javnega značaja, v tem delu je IP odločbo organa odpravil in mu vrnil zadevo v ponovni postopek. V preostalem delu pa je IP najprej ugotovil, da obstaja še dodatna dokumentacija, ki je organ ni prepoznal kot zahtevano, o njej in o zavrnilnem delu izpodbijane odločbe je IP odločil ter se opredelil do obstoja izjeme poslovne skrivnosti in varovanih osebnih podatkov.   
 

ODLOČBA:

Številka: 090-419/2024/13

Datum: 6. 1. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248., prvega odstavka 252. ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Odvetniške družbe …….. (v nadaljevanju prosilka) z dne 11. 10. 2024, zoper odločbo Javnega podjetja Marprom, d. o. o., Mlinska ulica 1, 2000 Maribor, (v nadaljevanju organ) št. ODL – 290824 z dne 25. 9. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 11. 10. 2024 se delno ugodi in se odločba Javnega podjetja Marprom, št. ODL – 290824 z dne 25. 9. 2024 v zavrnilnem delu v 1. točki izreka delno odpravi ter se odloči:

1.1. Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati v elektronski obliki na njen elektronski naslov:

-       Obrazec št. 2 - Predračun ponudnika tudi v delu, ki se nanaša na ceno posamične specifične opreme in storitve,

-       Obrazec št. 2/1 - Seznam ponujene opreme tudi v delu, ki se nanaša na podatke proizvajalca in produkta/modela,

-       Obrazca št. 3 – Seznam izvedenih referenčnih del sodelujočega partnerja …… d. o. o., tako da bo razvidna tudi navedba kdo je Naročnik reference, Naziv reference, ime in priimek osebe za potrditev reference, število avtobusov in naziv prevoznika, pri čemer mora organ prekriti telefonsko številko in elektronski naslov osebe za potrditev reference,

-       Obrazec št. 3/1 – Seznam ključnih kadrov sodelujočega partnerja …… d. o. o., in Obrazec št. 3/1 – Seznam ključnih kadrov vodilnega partnerja ………. d. o. o., tako da organ prekrije ime in priimek kadra in število let delovne dobe, telefonsko številko in elektronski naslov osebe za potrditev reference,

-       Obrazca Potrdilo naročnika – referenčno delo/storitev, pri čemer mora organ prekriti telefonsko številko in elektronski naslov osebe za potrditev reference,

-       Obrazce Potrdilo naročnika – strokovni kader, pri čemer mora organ prekriti ime in priimek strokovnega kadra, telefonsko številko in elektronski naslov osebe za potrditev reference,

-       Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD) vodilnega partnerja ………… d. o. o., in sodelujočega partnerja …….. d. o. o., pri čemer mora organ prekriti ime in priimek kontaktne osebe gospodarskega subjekta, datum in kraj rojstva predstavnikov gospodarskega subjekta in njihovo telefonsko številko in EMŠO,

-       Obrazec št. 9/a Vzorec: Bančna garancija za resnost ponudbe,

-       Obrazec št. 6 – Pooblastilo za vpogled v eDosje za fizične osebe (zakonite zastopnike) vodilnega partnerja ……….., d. o. o. in Obrazec št. 6 – Pooblastilo za vpogled v eDosje za fizične osebe (zakonite zastopnike) sodelujočega partnerja ……..d. o. o., pri čemer mora organ prekriti EMŠO,

-       Obrazec št. 5: Izjava o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika,

-       Elektronsko sporočilo organa z dne 15. Junij 2024 09:44, pri čemer mora organ prekriti vsa imena in priimke posameznikov,

-       Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, številka garancije: TK49902452283, datum izdaje 11. 7. 2024, izdajatelj Zavarovalnica Triglav, pri čemer mora prekriti imena in priimke podpisnikov,

-       Elektronsko sporočilo z dne Wednesday, July 10, 2024 1:15 PM, pri čemer mora organ prekriti imena in priimke pošiljatelja in naslovnikov,

-       Elektronsko sporočilo z dne Wednesday, July 10, 2024 2:51 PM, pri čemer mora organ prekriti imena in priimke pošiljatelja in naslovnikov,

-       Elektronsko sporočilo z dne Wednesday, July 10, 2024 3:01 PM, pri čemer mora organ prekriti imena in priimke pošiljatelja in naslovnikov,

-       Elektronsko sporočilo z dne Wednesday, July 10, 2024 at 15:04, pri čemer mora organ prekriti imena in priimke pošiljatelja in naslovnikov,

-       Elektronsko sporočilo z dne Thursday, July 11, 2024 1:16 PM, pri čemer mora organ prekriti imena in priimke pošiljatelja in naslovnikov,

-       Elektronsko sporočilo z dne Thursday, July 11, 2024 1:36 PM, pri čemer mora organ prekriti imena in priimke pošiljatelja in naslovnikov,

-       Elektronsko sporočilo z dne 11. julij 2024 13:38, pri čemer mora organ prekriti imena in priimke pošiljatelja in naslovnikov,

-       Elektronsko sporočilo z dne 15. julij 2024 9:44, pri čemer mora organ prekriti imena in priimke pošiljatelja in naslovnikov.

1. 2. Zadeva se glede (b) in (c) točke zahteve vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.     V delu pritožbe, ki se nanaša na varovane osebne podatke in na 2. točko izreka izpodbijane odločbe, se pritožba zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je dne 30. 8. 2024 vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedla, da je Javni holding Maribor, družba za izvajanje strokovnih in razvojih nalog na področju gospodarskih javnih služb d. o. o., po pooblastilu Javnega podjetja Marprom d. o. o., izvedel postopek oddaje javnega naročila Vzdrževanje in najem strojne in programske opreme za prodajo in validacijo vozovnic v mestnem potniškem prometu Maribor, številka objave na PJN:JN000383/2024-EUe17/01-P02, datum objave:13. 5. 2024 (Javno naročilo). Javno naročilo je bilo v izvajanje oddano konzorciju, v katerem je vodilni partner družba ……….., d. o. o., Maribor (izbrani ponudnik). Organ je na portalu javnih naročil dne 10. 7. 2024 objavil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dne 17. 7. 2024 pa Aneks 1 k pogodbi. Prosilka zahteva, da mu organ skladno z ZDIJZ v elektorski obliki, na njen elektronski naslov, posreduje naslednje informacije v zvezi z javnim naročilom: (a) Celotno ponudbo družbe izbrani ponudnik z vsemi eventualnimi dopolnitvami, (b) vse dokumente, ki jih je izbrani ponudnik posredoval organu v zvezi z javnim naročilom in vse dokumente, ki jih je organ posredoval izbranemu ponudniku v zvezi z javnim naročilom, (c) korespondenco med izbranim ponudnikom in organom oziroma javnim holdingom Maribor, ki je povezana z javnim naročilom, (d) vso dokumentacijo, ki jo je organ pripravil na podlagi 95. člena ZJN, glede na to, da je organ z izbranim ponudnikom sklenil aneks št. 1 k pogodbi o izvedbi javnega naročila.

(2) Iz dokumentov zadeve izhaja, da je organ k stranski udeležbi pozval družbo ………. d. o. o. Ta se je na poziv odzvala dne 9. 9. 2024 in navedla, da je v predmetnem javnem naročilu nastopila v konzorciju z družbo …. d. o. o. in meni, da gre pri zahtevanih dokumentih za odločanje o poslovnih skrivnostih, za pravico do svobodne gospodarske pobude in za avtonomijo izbranega ponudnika, da s sklepom sam določi, kaj šteje za poslovno skrivnost. Zato prilaga Sklep o varovanju poslovnih skrivnosti, sprejet v okviru javnega naročila z datumom veljavnosti 17. 5. 2024 do preklica. Meni, da je s tem izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti, saj je v predmetnem sklepu določeno, kaj šteje kot poslovno skrivnost. Kot poslovno skrivnost je označila naslednje podatke, dokumente in informacije, ki so del javnega naročila: Obrazec 1: Ponudba, Obrazec 2/1 Seznam ponujene opreme, Obrazec 3 Seznam izvedenih referenčnih del, Obrazec 3/1 Seznam ključnih kadrov, Obrazec 6 Pooblastilo za vpogled v eDosje za fizične osebe (zakonite zastopnike), Potrdilo naročnika: Referenčno delo/storitev, Konzorcijska pogodba sklenjena med družbama. Ponudba obsega posamezne ponudbene postavke in v delu, ki razkrivajo ceno posamezne specifične opreme (ki je plod lastnega razvoja) in storitev, bi razkritje lahko vplivalo na ohranjanje konkurenčne prednosti družbe na trgu in privedlo do nelojalne konkurence, s čimer bi se družbama povzročila škoda. Seznam ponujene opreme predstavlja poslovno skrivnost, saj gre za specifično opremo (tudi plod lastnega razvoja) in tehnologijo, ki se uporablja. Razkritje bi vplivalo na ohranjanje konkurenčne prednosti na trgu, s čimer bi se družbama povzročila škoda. Seznam izvedenih referenčnih del predstavlja poslovno skrivnost, saj vsebuje podatke o značilnosti že izvedenih projektov, ki so ključni za prednost družb in za družbi predstavljajo tudi tržno vrednost. Navedeno velja tako za družbi kot partnerja v skupni ponudbi v okviru javnega naročila »Vzdrževanje in najem strojne programske opreme za prodajo in validacijo vozovnic v mestnem potniškem prometu Maribor« kot tudi za vse druge subjekte, ki so poslovno sodelovali z družbo ali družbama. Seznam ključnih kadrov med drugim vsebuje osebne podatke kadra in jih je treba še posebej varovati skladno s predpisi o varstvu osebnih podatkov in jih ni dopustno razkrivati. Pooblastilo za vpogled v eDosje za fizične osebe (zakonite zastopnike) vsebuje osebne podatke zakonitih zastopnikov in jih je treba skladno s predpisi s področja varstva osebnih podatkov še posebej varovati. Potrdilo naročnika: Referenčno delo /storitev prav tako vsebuje osebne podatke kadra in jih je treba varovati. Nadalje vsebuje tudi naziv in vsebino referenc, ki predstavljajo konkurenčno prednost družb in za družbi predstavljajo tudi tržno vrednost. Konzorcijska pogodba sklenjena med družbama prav tako predstavlja poslovno skrivnost, saj vsebuje informacije o razdelitvi nalog, odgovornosti in finančnih obveznostih med družbama, vključuje pa tudi zaupne informacije o poslovanju družb, njihovih tehnoloških rešitvah, know-howu in drugih zaupnih informacijah. Razkritje teh informacij bi lahko konkurentom omogočilo spoznati podrobnosti o poslovnem modelu, s čimer bi se lahko oslabil konkurenčni položaj družb. V nadaljevanju se je stranski udeleženec opredelil tudi do dostopa do posameznih dokumentov: 1. dele ponudbe je izbrani ponudnik že predhodno označil kot poslovno skrivnost, zato teh dokumentov ne dovoljuje razkrivati. 2. Dokumenti, ki jih je izbrani ponudnik posredoval organu v zvezi z javnim naročilom, pomenijo praktično ponudbo, ki jo je izbrani ponudnik poslal kot prijavo na Javno naročilo. Tako, da je odgovor enak kot zgoraj. 3. Glede korespondence povezane z Javnim naročilom je pojasnil, da ni komuniciral z organom. Izjema je komunikacija vzpostavljena preko zastavljenih vprašanj na portalu v času pred oddajo ponudbe, ki pa je bila istočasno na voljo vsem zainteresiranim stranem in je na portalu anonimna. 4. V zvezi s sklenitvijo aneksa št. 1 k Pogodbi o okvirnem sporazumu za vzdrževanje in najem strojne opreme in programske opreme za prodajo in validacijo vozovnic v mestnem potniškem prometu Maribor, št. INF-JN-0013/2023-P pojasnjuje, da je bil sklenjen zaradi popravka očitne pisne napake. Organ je namreč v 10. členu zapisal, da bo »najkasneje v roku sto petih (105) dni od podpisa tega okvirnega sporazuma izvedel montažo in delovanje v produkcijskem okolju«. Vsled navedenega sta organ in stranski udeleženec sklenila aneks št. 1, v katerem sta popravila očitno pisno pomoto. Pri tem ni šlo za spremembo pogodbe, ki bi bila skladno s četrtim odstavkom 95. člena ZJN-3 bistvena. Vsebina aneksa št. 1 se prosilcu lahko razkrije. Upoštevaje vse navedeno stranski udeleženec poziva organ, da zavrne dostop do zahtevanih informacij, ki predstavljajo izjemo po 6. členu ZDIJZ, in sicer poslovno skrivnost in hkrati pri presoji upošteva prikrite namene izkrivljanja konkurence s strani prosilke. Odgovoru prilaga Sklep o varovanju poslovnih skrivnosti v okviru javnega naročila »Vzdrževanje in najem strojne programske opreme za prodajo in validacijo vozovnic v mestnem potniškem prometu Maribor« družb …., d. o. o. in …, d. o. o. 

(3) O zahtevi prosilke je organ izdal odločbo št. ODL – 290824 z dne 25. 9. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo delno zavrnil. Iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da se prosilki posreduje Obrazec št. 1 – Ponudba vodilnega ponudnika ……d. o. o. in Obrazec št. 1 Ponudba sodelujočega partnerja …… d. o. o., Obrazec št. 2 Predračun ponudnika, pri čemer se prekrije cene posamezne specifične opreme in storitev, Obrazec št. 2/1 – Seznam ponujene opreme, pri čemer se prekrijejo podatki proizvajalca in produkta/modela, Obrazec št. 3 – seznam izvedenih referenčnih del sodelujočega partnerja ….. d. o. o., pri čemer se prekrijejo podatki o značilnostih že izvedenih del, Obrazec št. 3/1 – seznam ključnih kadrov vodilnega partnerja ……. d. o. o. in Obrazec 3/1 Seznam ključnih kadrov sodelujočega partnerja …… d. o. o., pri čemer se prekrijejo varovani osebni podatki, Obrazec št. 6 – Pooblastilo za vpogled v eDosje za fizične osebe (zakonite zastopnike) sodelujočega partnerja ……. d. o. o., pri čemer se prekrijejo varovani osebni podatki, Obrazec št. 9 – Vzorec Menična izjava s pooblastilom za izpolnitev za resnost ponudbe ponudnika ….., d. o. o., Potrdilo naročnika – referenčno delo/storitev, pri čemer se prekrijejo varovani osebni podatki in nazivi ter vsebine referenc, Terminski plan za izvedbo javnega naročila, Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD) vodilnega partnerja …….d. o. o. in sodelujočega partnerja ….. d. o. o., pri čemer se prekrijejo varovani osebni podatki, Certifikat ISO/IEC 27001:2013 sodelujočega partnerja …. d. o. o., Aneks št. 1 k okvirnemu sporazumu za vzdrževanje in najem strojne in programske opreme za prodajo in validacijo vozovnic v mestnem potniškem prometu Maribor, št. INF-JN-0013/2023-P je javno objavljen na Portalu javnih naročil Republike Slovenije. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ za dokumentacijo, s katero razpolaga ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov kot izhaja iz izreka, saj vsebuje ime, priimek, elektronski naslov, telefonske številke ali EMŠO fizičnih oseb. Nadalje je organ ugotovil, da se zahtevane informacije javnega značaja utegnejo nanašati na poslovne skrivnosti izbranega ponudnika …, d. o. o. in sodelujočega partnerja …, d. o. o., zato je ponudnika pritegnil v postopek. Organ je družbi ….., d. o. o. sledil in je dovolil razkritje ponudbe razen: cen posamezne specifične opreme v Obrazcu št. 2 – Predračun, ki je plod lastnega razvoja in storitev, saj bi razkritje lahko vplivalo na ohranjanje konkurenčne prednosti družb na trgu in privedlo do nelojalne konkurence, s čimer bi se družbama povzročila škoda, naročnika in naziv v Obrazcu št. 3 – Seznam izvedenih referenčnih del, saj vsebuje podatke o značilnosti že izvedenih projektov, ki so ključni za konkurenčno prednost družb in za družbi predstavlja tudi tržno vrednost, naziv in naslov potrjevalca referenc ter naziv projekta v Potrdilu naročnika – referenčno delo/storitev, ki predstavljajo konkurenčno prednost družb in za družbi predstavlja tudi tržno vrednost. Na podlagi opredelitve ponudnika …, d. o. o. glede poslovne skrivnosti in posredovanega Sklepa o varovanju poslovnih skrivnsoti v okviru javnega naročila »Vzdrževanje in najem strojne programske opreme za prodajo in validacijo vozovnic v mestnem potniškem prometu Maribor« z dne 17. 5. 2024 je organ ugotovil, da je treba informacije, ki jih je ponudnik navedel kot poslovno skrivnost varovati in jih obravnavati kot izjemo od prostega dostopa. Dokumenti, ki jih je izbrani ponudnik posredoval organu v zvezi z javnim naročilom, pomenijo zgolj ponudbo, ki jo je izbrani ponudnik poslal kot prijavo na javno naročilo. Glede korespondence, povezane z javnim naročilom, izbrani ponudnik ni komuniciral z organom. Izjema je komunikacija, vzpostavljena preko zastavljanja vprašanj na portalu v času pred oddajo ponudbe, ki je bila sočasno na voljo vsem zainteresiranim stranem in je na portalu anonimna. Organ je sklenil s ponudnikom aneks št. 1 k pogodbi o okvirnem sporazumu za vzdrževanje in najem strojne in programske opreme za prodajo in validacijo vozovnic v mestnem potniškem prometu Maribor, št. INF-JN- 0013/2023. Aneks št. 1 je bil sklenjen zaradi popravka očitne pisne napake. Naročnik je namreč v 10. členu pogodbe po pomoti zapisal, da bo »najkasneje v roku sto petih (105) dni od podpisa tega okvirnega sporazuma izvedel montažo in delovanje v produkcijskem okolju«. Izvajalec pa je v ponudbi oziroma časovnici navedel krajši rok. Slednje je organ spregledal in po pomoti v pogodbo zapisal, kot zgoraj omenjeno. Zato sta naročnik in izvajalec sklenila Aneks št. 1, v katerem sta popravila očitno pisno napako. Pri tem ni šlo za spremembo pogodbe na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZJN-3, ki bi bila bistvena. Na podlagi pritegnitve stranskega udeleženca v postopek in izkazanega interesa ponudnika v postopku je organ z odločbo odločil o zahtevi prosilke, ki jo je vročil vsem strankam postopka. Zahtevane informacije se posredujejo prosilki po pravnomočnosti odločbe, v njej predvidenem obsegu.

(4) Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 11. 10. 2024 vložila pritožbo. V njej navaja, da jo vlaga zoper zavrnilni del, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prosilka meni, da je organ storil bistveno kršitev postopka, ker je v izreku odločbe navedel, da se informacije, do katerih je omogočil delni dostop, posredujejo prosilki šele po pravnomočnosti odločbe, čeprav ZDIJZ v 25. členu določa, da mora organ informacije posredovati nemudoma. Takšno razumevanja določbe s posredovanjem informacij nemudoma omogoča zagotavljanje učinkovitega pravnega sredstva. Ker prosilka ne ve v kakšnem obsegu namerava organ posredovati zahtevane informacije, organ posega v njene pravice. Na primer, glede Obrazca št. 3 je organ navedel, da se na njem prekrijejo podatki o značilnostih že izvedenih del. Kaj organ meni, da predstavlja podatke o značilnostih že izvedenih del oziroma katere podatke namerava prekriti, ni specificirano. Prav tako ni dopustno, da bi v zvezi s predloženimi referencami organ karkoli prekrival. Prosilka meni, da organ ni odločil o njeni celotni zahtevi. Iz druge alineje drugega odstavka 1. člena okvirnega sporazuma izhaja, da so del okvirnega sporazuma tudi priloge k ponudbi stranskega udeleženca. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da se je organ omejil dejansko samo na presojo, ali je prosilki upravičen posredovati obrazce, ki ji je stranski udeleženec predložil organu, z izjemo terminskega plana in certifikata ISO. Glede na citirano dikcijo okvirnega sporazuma je prilog več, ki jih izpodbijana odločba sploh ne obravnava. V izreku izpodbijane odločbe je navedeno, da se prosilki posreduje Potrdilo naročnika – referenčno delo/storitev, pri čemer se prekrijejo varovani osebni podatki in naziv ter vsebina referenc. V razpisni dokumentaciji sta dva obrazca, ki v naslovu vsebujeta navedbo »Potrdilo naročnika« in sicer Obrazec št. 3-R s celotnim nazivom »POTRDILO NAROČNIKA – referenčno delo/storitev« in Obrazec št. 3/1 R s celotnim nazivom »POTRDILO NAROČNIKA – strokovni kader«. Reference ne morejo biti opredeljene kot poslovna skrivnost (kar bo obravnavano v nadaljevanju) očitno pa organ ni v celoti odločil o zahtevi prosilke. Na obrazcu »Obrazec št. 3- POTRDILO NAROČNIKA – referenčno delo/storitev« in na obrazcu »Obrazec št. 3- POTRDILO NAROČNIKA –referenčno delo/storitev je navedeno navodilo, da obrazca ni potrebno predložiti ob oddaji ponudbe, ponudniki bodo morali predložiti potrjeno referenčno potrdilo na zahtevo naročnika. Organ je v izpodbijani odločbi glede korespondence med njim in stranskim udeležencem navedel, da razen preko portala javnih naročil organ s stranskim udeležencem ni komuniciral. Glede na navedbo v obeh izpostavljenih obrazcih, da se ne predložita ponudbi, organ pa z njimi očitno razpolaga je mogoče sklepati, da je organ stranskemu udeležencu posredoval zahtevo za posredovanje teh obrazcev in korespondenca mora obstajati. Prosilka ne ve kakšen je obseg te korespondence, a v svoji zahtevi jo je zahtevala v celoti. Iz okvirnega sporazuma izhaja, da je dolžan stranski udeleženec v roku 15 koledarskih dni predložiti finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti iz okvirnega sporazuma v višini 107.267,28 EUR. Rok za posredovanje tega finančnega zavarovanja se je iztekel 23. 7. 2024 in torej pred vložitvijo zahteve za dostop do informacij javnega značaja. O tem dokumentu pa v izpodbijani odločbi ni odločeno, organ pa bi s tem dokumentom moral razpolagati. Obrazca št. 5 »IZJAVA O UDELEŽBI FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB V LASTNIŠTVU PONUDNIKA« glede na pojasnilo organa na portalu javnih naročil ob oddaji ponudbe ni treba prilagati. Ponudnik pa jo mora priložiti, zato prosilka meni, da organ ni odločil o vseh zahtevanih dokumentih. (f) Glede medsebojne korespondence po oddaji ponudbe organ navaja, da ne obstaja, čeprav sta se glede sklenitve aneksa morala uskladiti. Glede označitve ponudbene dokumentacije kot poslovno skrivnost prosilka navaja, da bi jo moral stranski udeleženec označiti že v času oddaje. Prosilka pa sklepa, da je stranski udeleženec to storil šele po seznanitvi s postopkom po ZDIJZ. Ker organ prosilki ni vročil sklepa stranske udeleženke o določitvi poslovne skrivnosti, je storil bistveno kršitev pravil postopka. Organ je odločil na podlagi dejstev, s katerimi prosilka ni bila seznanjena. Prosilka prav tako navaja, da je organ napačno uporabil materialno pravo, in sicer določbo drugega odstavka 35. člena ZJN-3, ki jo je glede na prakso IP treba razlagati na način, da je javno dostopen podatek o specifikaciji ponujenega blaga in količine. Organ je s tem ko je zavrnil dostop do specifikacije ponujene opreme in storitev ter podatkov proizvajalca in produkta/modela zaradi varstva poslovne skrivnosti ravnal v nasprotju z ZJN-3 in prakso IP (odločba IP št. 090-255/2021 z dne 20. 10. 20221 in št. 090-260/2021 z dne 7. 10. 2021), saj gre za porabo javnih sredstev. Glede referenc (podatki o značilnostih že izvedenih del in vsebina referenc) prosilka navaja, da je organ v razpisni dokumentaciji določil izpolnjevanje razpisnih pogojev P6 in P7 z ustreznimi referencami. Prosilka meni, da podatek o izpolnjevanju razpisnih pogojev ne more biti poslovna skrivnost, saj gre za absolutno javen podatek v smislu 35. člena ZJN-3. Ob tem navaja, da je velika verjetnost, da se reference, ki jih stranski udeleženec izkazuje nanašajo na reference za izvedbo del, ki so bila financirana iz javnih sredstev, zato je taka zavrnitev povsem neutemeljena. Prosilka ni seznanjena s tem kakšen rok je stranski udeleženec ponudil v ponudbi in si pridružuje pravico, da bo glede tega svoje pritožbene navedbe dopolnila po tem, ko bo prejela ponudbo stranskega udeleženca in ji bo dejansko omogočeno učinkovito pravno sredstvo. Ob tem prosilka navaja, da Okvirni sporazum določa rok 20 dni od njegovega podpisa za uskladitev uporabniškega specifikacije za programsko opremo. Ta rok je do vložitve zahteve prosilke že potekel in bi moral organ prosilki posredovati tudi to dokumentacijo, a o njej v izpodbijani odločbi sploh ni bilo odločeno.

(5) Po prejemu pritožbe je organ preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 29. 10. 2024 odstopil IP v reševanje. Po prejemu pritožbe je IP z njo seznanil družbo …., d. o. o. Družbo …… d. o. o. pa je IP seznanil tudi z zahtevo in odločbo, saj navedene družbe v postopek organ ni pritegnil. Dne 5. 11. 2024 je IP pozval organ na pojasnila in dostavo dokumentov. Z odgovori družb ….., d. o. o. in …. d. o. o., odgovorom organa z dne 15. 11. 2024 ter z dopisom družbe ……, d. o. o. je IP seznanil prosilko dne 21. 11. 2024, istega dne pa organu poslal ponovni poziv. Dne 3. 12. 2024 je organ podal svoj odgovor in posredoval določeno dokumentacijo.

(6) Iz odgovorov družb ……, d. o. o. in ….. d. o. o. (v nadaljevanju stranski udeleženki), ki sta identična, izhaja, da imata kot stranski udeleženki v postopku pravni interes za zaščito poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov, ki so lahko vsebovani v dokumentih, do katerih prosilka zahteva dostop. Odločitev o posredovanju zahtevanih dokumentov je v izključni pristojnosti organa, pri čemer poudarjata, da je v njunem interesu zavarovati poslovne skrivnosti, osebne podatke in podatke, ki so zanju ključnega pomena, saj bi jima njihovo razkritje lahko povzročilo poslovno škodo ali ogrozilo konkurenčno prednost. V ta namen sta tudi že ob prijavi na javno naročilo dokumente, ki so del ponudbene dokumentacije, ustrezno označili z oznako »poslovna skrivnost« z namenom, da se v najvišji možni meri zaščiti njune interese. Ob oddaji ponudbe preko portala e-JN je bilo jasno v njej označeno da gre za »poslovno skrivnost«, saj dokumentacija vsebuje zaupne, osebne in poslovno občutljive podatke. Dokumentacija, ki sta jo oddali preko portala e-JN, je skladno s tem vsebovala ustrezne označbe, ki opredeljujejo podatke, katerih razkritje bi lahko negativno vplivalo na njune poslovne interese. Sočasno sta v okviru prijave na javno naročilo sprejeli Sklep o varovanju poslovnih skrivnosti v okviru javnega naročila »Vzdrževanje in najem strojne in programske opreme za prodajo in validacijo vozovnic v mestnem potniškem prometu Maribor« (v nadaljevanju: Sklep), s čimer sta dodatno formalizirali postopke in pravila za varovanje poslovnih skrivnosti, osebnih podatkov in drugih zanju občutljivih podatkov, četudi navedeni Sklep ni bil oddan preko portala e-JN, sta organ s sklepom seznanili po podpisu Okvirnega sporazuma za vzdrževanje in najem strojne in programske opreme za prodajo in validacijo vozovnic v mestnem potniškem prometu Maribor, št. INF-JN-OO13/2O23-P. V predmetnem Sklepu je nadalje argumentirano, zakaj posamezne podatke v konkretnem javnem naročilu označujeta kot poslovno skrivnost ter dodatno z njim varujeta osebne podatke, ki so navedeni v oddanih dokumentih. V skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se kot izjema od prosto dostopnih informacij štejejo tudi informacije, ki so opredeljene kot poslovna skrivnost, vključno s podatki, ki bi lahko povzročili poslovno škodo ali ogrozili konkurenčni položaj podjetja. Stranski udeleženki sta obrazce, ki se nanašajo na reference v ponudbeni dokumentaciji v postopku oddaje javnega naročila označili kot poslovno skrivnost, saj vsebujejo specifične podatke o njunih poslovnih partnerjih, pogodbenih dogovorih ter metodah izvedbe, ki so ključni za ohranitev konkurenčne prednosti na trgu. V skladu z navedenim je organ pravilno postopal, ko teh podatkov ni razkril prosilki, saj bi takšno razkritje pomenilo kršitev varstva poslovne skrivnosti in lahko vodilo do poslovne škode stranskih udeleženk. O potrebi po varovanju poslovnih skrivnosti in zaupnih podatkov sta stranski udeleženki dodatno podali podrobnejša pojasnila v Sklepu, ki je bil predložen organu in ki dodatno pojasnjuje, katere informacije sodijo pod poslovne skrivnosti in zakaj je njihovo varstvo bistveno za zaščito poslovnih interesov stranskih udeleženk. Osebni podatki so varovani zaradi zasebnosti fizičnih oseb, niso namenjeni javnemu razkritju in niso relevantni za vsebino javnega naročila kot javne informacije. S tem sklepom je bilo organu omogočeno, da skladno s pravili in načeli ZDIJZ zavaruje podatke, ki predstavljajo izjemo, ter prepreči razkritje informacij, ki bi lahko ogrozile konkurenčni položaj stranskih udeleženk ali razkrile osebne podatke brez ustrezne pravne podlage. Stranski udeleženki sklepno pojasnjujeta, da je s tem izpolnjen subjektivni kriterij obstoja poslovne skrivnosti, saj je v predmetnem sklepu določeno, kaj šteje kot poslovno skrivnost. Poudarjata, da so poslovne skrivnosti v njuni dejavnosti ključnega pomena, saj zagotavljajo konkurenčno prednost na trgu. Te informacije vključujejo tehnološke rešitve, metodologije in poslovne modele, ki so plod lastnega razvoja in inovacij, ter informacije o pogodbenih razmerjih in finančnih postavkah, ki so specifične za njune storitve. Razkritje teh podatkov bi njunim konkurentom omogočilo dostop do pomembnih poslovnih informacij, kar bi zmanjšalo njuno konkurenčno prednost ter ogrozilo njun položaj na trgu. Neustrezno varovanje poslovnih skrivnosti bi lahko povzročilo neposredno poslovno škodo, kot je izguba naročnikov in poslovnih priložnosti, ter ne nazadnje tudi finančne izgube zaradi znižanja konkurenčne prednosti. Varovanje teh informacij jima tako omogoča ohranjanje poslovne stabilnosti in dolgoročno rast, obenem pa zagotavljata naročnikom zaupanje v njuno zmožnost varovanja občutljivih podatkov, ki nastanejo ali se obdelujejo v okviru sodelovanja. V zvezi z navedbo prosilke, da naj bi jima organ posredoval zahtevo za predložitev obrazcev »Obrazec št. 3-R Potrdilo naročnika - referenčno delo/storitev« in »Obrazec R/l-R Potrdilo naročnika - strokovni kader« ter domnevnim sklepanjem, da je med organom in stranskima udeleženkama potekala dodatna komunikacija izven portala e-JN, želita pojasniti, da je bilo v javnem naročilu jasno navedeno, da predmetnih obrazcev ob oddaji ponudbe ni potrebno predložiti. Stranski udeleženki navajata, da sta ob oddaji ponudbe preko portala e-JN te obrazce kljub temu priložili, saj sta želeli zagotoviti popolno preglednost svoje ponudbe in olajšati preverjanje vseh ustreznih podatkov v razpisnem postopku. To dejstvo je tudi dokazljivo s pregledi in podatki, ki so na voljo na portalu e-JN, kjer je vsa njuna predložena dokumentacija ustrezno zabeležena. Prosilkina trditev, da sta z organom komunicirala izven uradnega portala v zvezi z zahtevanimi obrazci, je torej neosnovana in napačna. Nadalje z namenom pojasnitve dejanskega stanja v zvezi s komunikacijo med z organom stranski udeleženki pojasnjujeta, da je v fazi priprave in oddaje ponudbe komunikacija v celoti potekala preko portala e-JN, kar je v skladu z zahtevami in načeli postopka javnega naročanja in pod enakimi pogoji za vse zainteresirane ponudnike. Tako so bile vse informacije, zahtevane pred sklenitvijo pogodbe, posredovane izključno preko portala e-JN. Po sklenitvi pogodbe med organom in stranskima udeleženkama pa je komunikacija potekala preko elektronske pošte, in sicer v zvezi s predložitvijo finančnega zavarovanja in pripravo ter podpisom Aneksa št. 1, z namenom izvedbe javnega naročila v skladu s pogodbo, ter ostala komunikacija v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. Za ustrezno in pravočasno izvedbo javnega naročila je nujna stalna in učinkovita komunikacija med organom in izvajalcem na vseh relevantnih nivojih. To vključuje usklajevanje tudi glede tehničnih in pogodbenih vidikov izvedbe javnega naročila, s čimer se zagotovi doseganje ciljev javnega naročila in izpolnitev obveznosti izvajalca, torej stranskih udeleženk. Brez ustrezne komunikacije bi bila nemotena in kakovostna izvedba naročila otežena, s tem pa bi lahko bili ogroženi tudi rezultati, ki jih organ kot naročnik pričakuje. Na podlagi zgoraj navedenega stranski udeleženki poudarjata, da je komunikacija, ki je potekala po sklenitvi pogodbe, standarden in potreben del uspešne izvedbe javnega naročila, katerega cilj je pravočasna izpolnitev vseh pogodbenih obveznosti v korist organa kot javnega naročnika. V tem postopku niso bile posredovane nobene informacije, ki bi bile v nasprotju z veljavnimi predpisi, temveč so bile izmenjane izključno informacije, povezane z izvajanjem pogodbenih obveznosti. Stranski udeleženki se strinjata, da je organ v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ prosilki zavrnil dostop do informacij, ki predstavljajo zakonsko opredeljeno izjemo.

(7) Dne 15. 11. 2024 je IP prejel tudi dokumentacijo in pojasnila organa, iz katerih izhaja, da organ ni zaznal nobenih dokumentov v povezavi s podano zahtevo prosilke razen teh, ki jih je že posredoval. Opredelil se je do pritožbene navedbe prosilke glede omogočanja dostopa po pravnomočnosti in navedel, da bi lahko pritožbo vložila tudi stranska udeleženka. Ob tem je organ navedel, da je tudi v obrazcu Potrdilo naročnika – referenčno delo/storitev predvidel prekritje varovanih osebnih podatkov in vsebin referenc, za katere se je ponudnik opredelil, da predstavljajo poslovno skrivnost. Obrazec sta stranski udeleženki priložili že ob oddaji ponudbe, kljub temu, da je bila oddaja tega obrazca predvidena kasneje na zahtevo organa, tako v tem delu ni bilo dodatne komunikacije. Komunikacija med organom in vsemi potencialnimi ponudniki je do roka za oddajo ponudb potekala izključno preko portala javnih naročil, kjer potencialni ponudniki postavljajo vprašanja in naročnik tudi odgovarja na vprašanja preko tega portala. Po prejemu ponudb (v predmetnem javnem naročilu so bile prejete tri ponudbe) pa komunikacija poteka elektronsko preko informacijskega sistema eJN. Prosilka v svoji pritožbi navaja, da je morala teči komunikacija med organom in stranskima udeleženkama, saj iz okvirnega sporazuma izhajajo določeni dokumenti, ki jih je moral ponudnik še dodatno posredovati organu (finančno zavarovanje, izjava o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, uskladitev uporabniške specifikacije za programsko opremo). V tem primeru gre za dokumentacijo, ki ni predstavljala zahtevane dokumentacije v okviru zbiranja ponudb v javnem naročilu temveč je bila potrebna v fazi podpisa oziroma izvajanja pogodbe. Po sklenitvi pogodbe je namreč komunikacija med organom in stranskima udeleženkama v zvezi s finančnim zavarovanjem, pripravo Aneksa št. 1 ter ostalo komunikacijo v povezavi z izvrševanjem pogodbenih obveznosti potekala preko elektronske pošte. Glede tega kako je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja preverjala obstoj zahtevanih dokumentov je organ pojasnil, da na način sodelovanja s službo nabave in javnih naročil na Javnem holdingu Maribor, ki za organ izvaja različne strokovne službe. Med drugim tudi službo nabave in javnih naročil, ki je izvedla postopek javnega naročila, v sodelovanju s predstavniki organa. Za ponazoritev, kaj je organ štel na obrazcu št. 3 kot »podatke o značilnostih že izvedenih del«, je posredoval navedeni obrazec s prekritimi podatki.

(8) V svojem odzivu na navedbe organa in stranskih udeleženk je prosilka navedla, da je bil glede na ubeseditev zahteve njen predmet vsa dokumentacija v zvezi z javnim razpisom in ne le tista v fazi do sprejema ponudbe. Tako organ in stranski udeleženki pa priznavata, da ta obstaja. Ponovno podaja navedbe glede izvršljivosti izpodbijane odločbe. Ne strinja se, da so določene informacije poslovna skrivnost in meni, da bi morala biti informacije absolutno javne. Ob tem ponovno opozarja, da so bila referenčna dela lahko izvedena za javna sredstva in zato so podatki javni. Prosilka poudarja, da organ o delu zahteve sploh ni odločil.

(9) Iz odgovora organa z dne 3. 12. 2024 izhaja, da je organ podal svoj odgovor in posredoval določeno dokumentacijo. Posredoval je Konzorcijsko pogodbo, sklenjeno dne 17. 5. 2024 med obema stranskima udeleženkama. Navedel je, da je komunikacija med organom in vsemi potencialnimi ponudniki do roka za oddajo ponudbe potekala preko portala javnih naročil in pri tem navedel javno dostopno spletno stran: https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/785567. Hkrati je organ posredoval s strani IP zahtevano dokumentacijo glede na popis spisa javnega naročila dokumente: I. Pripravljalna vloga vlagatelja z dne 13. 3. 2024, II. Pripravljalna vloga vlagatelja z dne 29. 3. 2024, dve obvestili z dne 2. 5. 2024 in dve z dne 13. 5. 2024, poizvedba št. 159186 in poizvedba KE št. 159186, obe z dne 27. 5. 2024, 4 poizvedbe z dne 18. 6. 2024. Organ je prav tako posredoval finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, številka garancije: TK49902452283, datum izdaje 11. 7. 2024, izdajatelj Zavarovalnica Triglav, ki jo je prejel 11. 7. 2024 ob 13:16 uri z elektronsko pošto, ki jo tudi prilaga ter Obrazec št. 5: Izjava o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, ki sta bila priložena ob podpisu okvirnega sporazuma 8. 7. 2024. Hkrati je organ poslal tudi izpis elektronske pošte, na podlagi katere je bil sklenjen Aneks št. 1. Na poziv za posredovanje dokumentacije o uskladitvi uporabniške specifikacije je organ posredoval uporabniško specifikacijo. 

Pritožba je delno utemeljena.

(10) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(11) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(12) V obravnavanem primeru med organom in prosilko ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec, sporno pa ostaja vprašanje, ali je organ v celoti odločil o predmetu zahteve ter ali se je v delu informacij glede katerih je odločil, da se dostop zavrne, pravilno opredelil, da gre za poslovno skrivnost oziroma varovane osebne podatke.

(13) Najprej pa se IP opredeljuje do pritožbenih navedb prosilke, s katerimi izpodbija 2. točko izreka, s katero je bilo odločeno, da se informacije posredujejo prosilki po pravnomočnosti odločbe. ZUP ureja pravnomočnost in izvršljivost v 224. in 225. členu. Glede izvršljivosti je določeno, da odločba prve stopnje postane izvršljiva: 1. ko se vroči stranki, če pritožba ni dovoljena; 2. ko preteče rok za pritožbo, če pritožba ni bila vložena; 3. ko se vroči stranki, če pritožba ne zadrži izvršitve; 4. ko se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke; 5. ko se stranki vroči odločba organa druge stopnje, s katero se pritožba zavrne, ali sklep s katerim se pritožba zavrže. Hkrati z navedeno določbo pa je pomembna tudi določba drugega odstavka 225. člena ZUP, ki ureja delno pravnomočnost odločbe, in sicer da če se s pritožbo ali s tožbo izpodbijajo posamezne točke ali vsebinsko ločljivi deli izreka odločbe, lahko postanejo posamezne točke ali posamezni vsebinski deli izreka odločbe ali posameznih njenih točk, ki se ne izpodbijajo in medsebojno niso odvisni, dokončni ali pravnomočni. Ker je organ v obravnavani zadevi pravilno pritegnil v postopek tudi stransko udeleženko, je navedba, da postane odločba izvršljiva s pravnomočnostjo pravilna, saj bi tudi stranska udeleženka lahko vložila pritožbo, oziroma tožbo v upravnem sporu. Ker stranska udeleženka ni vložila pravnega sredstva zoper izpodbijano odločbo, je ta v ugodilnem delu postala pravnomočna s potekom roka za pritožbo. Kljub temu IP ugotavlja, da je institut delne pravnomočnosti odločbe mogoč le glede posameznih točk ali posameznih vsebinskih delov izreka odločbe, ki se ne izpodbijajo in medsebojno niso odvisni.[1] Ker prosilka izpodbija odločbo v celotnem zavrnilnem delu, so tako pravnomočne le prva, sedma, deveta in enajsta alineja prve točke izreka, s katerimi je organ ugodil dostop do, v teh alinejah navedenih dokumentov, brez prekrivanja. Organ je namreč v preostalih točkah izreka dostop do dokumentov delno zavrnil in so tako ti dokumenti predmet pritožbenega postopka. Ob tem IP dodaja, da je vprašanje prisilne izvršitve odločbe predmet izvršilnega in ne pritožbenega postopka.

(14) V obravnavani zadevi je prosilka zahtevala 4 sklope informacij; in sicer v zvezi javnim razpisom »Vzdrževanje in najem strojne in programske opreme za prodajo in validacijo vozovnic v mestnem potniškem prometu Maribor, številka objave na PJN:JN000383/2024-EUe17/01-P02, datum objave:13. 5. 2024 (v nadaljevanju Javno naročilo) dokumentacijo izbranega ponudnika družbe …….., d. o. o., Maribor naslednje informacije: (a) Celotno ponudbo družbe izbrani ponudnik z vsemi eventualnimi dopolnitvami, (b) vse dokumente, ki jih je izbrani ponudnik posredoval organu v zvezi z javnim naročilom in vse dokumente, ki jih je organ posredoval izbranemu ponudniku v zvezi z javnim naročilom, (c) korespondenco med izbranim ponudnikom in organom oziroma javnim holdingom Maribor, ki je povezana z javnim naročilom, (d) vso dokumentacijo, ki jo je organ pripravil na podlagi 95. člena ZJN, glede na to, da je organ z izbranim ponudnikom sklenil aneks št. 1 k pogodbi o izvedbi javnega naročila. Z izpodbijano odločbo je organ odločil, da se prosilcu omogoči delni dostop do določene dokumentacije, ki se je nanašala na ponudbo. Prosilka je v pritožbi vztrajala, da organ ni v celoti odločil o njeni zahtevi, v delu, v katerem pa je odločil pa prosilka vztraja pri večjem obsegu dostopa.

Glede (b) in (c) točke zahteve

(15) Z zahtevo z dne 30. 8. 2024 je prosilka v (b) točki zahtevala vse dokumente, ki jih je izbrani ponudnik posredoval organu v zvezi z javnim naročilom in vse dokumente, ki jih je organ posredoval izbranemu ponudniku v zvezi z javnim naročilom. S (c) točko zahteve je prosilka zahtevala korespondenco med izbranim ponudnikom in organom oziroma javnim holdingom Maribor, ki je povezana z javnim naročilom ….. Iz odgovora organa izhaja, da je štel, da se zahteva prosilke nanaša le na s strani izbranega ponudnika in organa izmenjano dokumentacijo in komunikacijo v fazi ponudbe, ne pa tudi po podani ponudbi oziroma dopolnitvi ponudbe v zvezi z sklenjeno pogodbo in izvajanjem javnega naročila, vse do prejema zahteve za dostop do informacije javnega značaja. V pritožbenem postopku je organ med drugim predložil Konzorcijsko pogodbo in uporabniško specifikacijo. Prav tako je navedel, da je komunikacija s ponudniki pred oddajo ponudb v celoti potekala preko javno dostopnega portala javnih naročil, po izbiri izbranega ponudnika in sklenitvi Okvirnega sporazuma pa je komunikacija potekala po elektronski poti. Enako navajata stranski udeleženki. IP tako ugotavlja, da čeprav je prosilka zahtevala (b) vse dokumente, ki jih je izbrani ponudnik posredoval organu v zvezi z javnim naročilom in vse dokumente, ki jih je organ posredoval izbranemu ponudniku v zvezi z javnim naročilom in (c) korespondenco med izbranim ponudnikom in organom oziroma javnim holdingom Maribor, ki je povezana z javnim naročilom, organ o teh dveh točkah zahteve sploh ni odločil, ampak se je omejil na fazo ponudbe. V zvezi s tema deloma zahteve v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe sploh ni ugotavljal obstoja dokumentov, ki ustrezajo zahtevi prosilke in se vsebinsko ni opredelil do možnosti dostopa do dokumentov. Izpodbijane odločbe se v tem delu tako ne da preizkusiti. Ob preučitvi zadeve IP ugotavlja, da organ skladno z ZUP ni opravil ugotovitvenega postopka, v katerem bi popolno ugotovil resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice). Prvi odstavek 138. člena ZUP določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe takšnega ravnanja organa ni mogoče razbrati.

(16) Zaradi ugotovljene pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji je bilo treba, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, prvostopenjsko odločbo v tem delu odpraviti in zadevo vrniti organu v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. 2. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan pri ponovnem postopku oblikovati obrazložitev odločbe tako, da bo vsebovala vse sestavine iz 214. člena ZUP, in poleg tega upoštevati tudi navodila IP, ki sledijo v nadaljevanju te odločbe.

(17) IP vrnitev zadeve v ponovno odločanje utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilke nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa tudi, glede na to, da organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, najlažje ugotovi, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. 

(18) S tem, ko se organ ni konkretno opredelil do zahtevanih oziroma presojanih dokumentov v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ni dovolj popolno ugotovil relevantnih dejstev. Zaradi navedenega se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje in na podlagi tega, za vsak dokument posebej, ne ugotavlja obstoja konkretne izjeme, se odločbe ne da preizkusiti, ker obrazložitev ni popolna. Izpodbijana odločba je tako ostala na deklaratorni ravni, kar pomeni, da se odločbe ne da preizkusiti. Organ se namreč ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov. Ker izpodbijana odločba nima vseh predpisanih sestavin, in je iz tega razloga pomanjkljiva ter jo ni mogoče preizkusiti, pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

(19) V ponovljenem postopku je organ dolžan določno navesti, kateri dokumenti ustrezajo (b) in (c) točki zahteve in se torej nanašajo na zadevno javno naročilo ter se pri organu nahajajo do vključno 30. 8. 2024. Med navedeno dokumentacijo nedvomno sodi Konzorcijska pogodba in uporabniško specifikacija ter ostala dokumentacija glede izvajanja javnega naročila. Pri čemer naj se organ opredeli do posameznega dokumenta in morebitnega obstoja katere od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ. Organ naj pojasni, z opredelitvijo dokumenta s številko in datumom, katera izjema je podana pri posameznem dokumentu (npr. glede dokumentov pod zaporedno št. 30 z dne …, št. 60 z dne …, št. 90 z dne … organ ugotavlja,  da je podana izjema ..). Zgolj splošno sklicevanje na določeno izjemo, ne da bi pri tem navedel kateri dokument je presojal, prosilki ne daje možnosti, da bi preizkusila odločitev organa. V primeru, da ugotovi obstoj posamezne izjeme, je organ dolžan presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe).

Glede (a) in (d) točke zahteve

(20) Z (a) točko zahteve je prosilka zahtevala celotno ponudbo družbe izbrani ponudnik z vsemi eventualnimi dopolnitvami, z (d) točko pa vso dokumentacijo, ki jo je organ pripravil na podlagi 95. člena ZJN, glede na to, da je organ z izbranim ponudnikom sklenil aneks št. 1 k pogodbi o izvedbi javnega naročila. V tem delu prosilka vztraja, da organ ni odločil o vseh dokumentih in da je napačno opredelil obstoj izjem. IP je najprej ugotavljal, ali je organ odločil o vseh dokumentih, ki so predmet zahteve v (a) točki. Iz primerjave izreka izpodbijane odločbe in dokumenta »Osnovni podatki o javnem naročilu« za izbranega ponudnika, iz katerega je razvidno, kaj je obsegala dokumentacija izbranega ponudnika, je IP ugotovil, da je organ glede ponudbe izbranega ponudnika odločil o vseh dokumentih razen o Obrazcu št. 9a Vzorec bančne garancije za resnost ponudbe. Ker pa je prosilka zahtevala tudi dopolnitve ponudbe, je IP odločal tudi o obstoju ostalih dokumentov, ki jih je predvidevala razpisna dokumentacija, da so del ponudbe; in sicer je ugotovil, da je izbrani ponudniki poslal Obrazec št. 5: Izjava o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika in dokument Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, številka garancije: TK49902452283, datum izdaje 11. 7. 2024, izdajatelj Zavarovalnica Triglav. Prav tako pa je IP ugotovil, da je v zvezi s posredovanjem dokumenta finančnega zavarovanja nastalo več elektronskih sporočil z datumom 10. in 11. julij 2024, ki tudi ustrezajo zahtevi prosilke. V zvezi s točko (d) zahteve je organ pojasnil, da se je Aneks št. 1 nanašal le na spremembo roka izvedbe glede na terminski plan izbranega ponudnika. O čemer se je prepričal tudi IP z vpogledom v javno objavljen Aneks št. 1. V zvezi s tem je organ pojasnil, da ni pripravljal posebne dokumentacije na podlagi 95. člena Zakona o javnih naročilih, dostavil pa je elektronsko sporočilo z dne 15. julij 2024 9:44.

(21) V nadaljevanju se je IP opredelil do obstoja izjeme poslovne skrivnosti. Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da so presojani dokumenti v obravnavanem primeru nastali po uveljavitvi ZPosS (in sicer v letu 2024), je treba pri presoji poslovne skrivnosti upoštevati določbe ZPosS (če bi dokumenti nastali pred uveljavitvijo tega zakona, bi bilo treba upoštevati določbe 39. in 40. člena ZGD-1).

(22) Pojem poslovne skrivnosti določa ZPosS v prvem in drugem odstavku 2. člena. Poslovno skrivnost predstavljajo torej le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zahteve po 2. členu ZPosS: - je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; - ima tržno vrednost; - imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona, poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. V zvezi s pojmom »tržna vrednost«, kot drugi pogoj za obstoj poslovne skrivnosti, pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti.«). V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. O »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je tudi v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.

(23) IP najprej ugotavlja, da se vsi dokumenti nanašajo na ponudbeno dokumentacijo, ki jo je izbrani ponudnik predložil na predpisanih obrazcih javnega naročila. Prav tako ugotavlja, da je izbrani ponudnik vse dokumente že ob oddaji javnega naročila označil kot poslovno skrivnost, v zvezi s tem pa je predložil tudi Sklep o poslovni skrivnosti, iz katerega izhaja, da kot poslovno skrivnost šteje Obrazec 1: Ponudba, Obrazec 2/1: seznam ponujene opreme, Obrazec 3: Seznam izvedenih referenčnih del, Obrazec 3/1: Seznam ključnih kadrov, Obrazec 6: Pooblastilo za vpogled v eDosje za fizične osebe (zakonite zastopnika), Potrdilo naročnika:Referenčno delo/storitev. IP tako ugotavlja, da z vidika izjeme poslovne skrivnosti niso sporni Obrazec št. 9/a Vzorec: Bančna garancija za resnost ponudbe, Obrazec št. 5: Izjava o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, dokazilo Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in elektronska sporočila, s katerimi je izbrani ponudnik dostavil navedene dokumente.

(24) Glede ostalih dokumentov, v katerih pa je izbrani ponudnik navedel, da vsebujejo poslovno skrivnost, je organ prekril v Obrazcu št. 2 - Predračun ponudnika, ceno posamične specifične opreme in storitve, v Obrazcu št. 2/1 - Seznam ponujene opreme podatek o proizvajalcu in produktu/modelu, v Obrazcu št. 3 – Seznam izvedenih referenčnih del sodelujočega partnerja navedbo naročnika reference, naziv reference, ime in priimek osebe za potrditev reference, število avtobusov in naziv prevoznika, v Obrazcu Potrdilo naročnika – referenčno delo/storitev naziv in naslov potrjevalca reference in vsebino referenco, v Obrazcu Potrdilo naročnika – strokovni kader naziv in naslov potrjevalca reference in vsebino reference. Navedeni obrazci so bili kot poslovna skrivnost označeni že ob predložitvi organu, da pa jih v obravnavanem delu šteje kot poslovno skrivnost pa izhaja tudi iz sklepa o varovanju poslovnih skrivnosti v okviru javnega naročila »Vzdrževanje in najem strojne in programske opreme za prodajo in validacijo vozovnic v mestnem potniškem prometu Maribor«, imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost (pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 2. člena ZPosS). Glede tržne vrednosti IP prav tako sledi stranskim udeleženkam, da bi razkritje informacij škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom. Glede tretjega pogoja, da gre za skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij pa je IP ugotovil, da ni v celoti podana za vse informacije, o čemer se bo IP izrekel več kasneje.

(25) ZJN-3 ureja zaupnost v določbah člena 35. V skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 so vselej javni naslednji podatki: specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Poleg tega IP poudarja, da gre v obravnavanem primeru za izbranega ponudnika, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. IP ob tem poudarja, da je bilo v obravnavanem postopku javnega naročila temeljno merilo za izbor ponudnika cena, vendar pa se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Iz navedenega razloga sta bili glede na Odločitev o oddaji naročila št. INF-JN-0013/2023 z dne 21. 6. 2024 izločeni drugi dve bolj ugodni ponudbi. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da je šlo v obravnavanem primeru za izbranega ponudnika, IP ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila. IP dodaja, da je tudi Upravno sodišče[2] že večkrat potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot to navaja tudi prosilka.

(26) Glede na drugi odstavek 35. ZJN-3, da so javni podatki o specifikaciji ponujenega blaga in cena na enoto, so javni podatki, ki jih je organ prekril v Obrazcu št. 2 - Predračun ponudnika cena posamezne specifične opreme in storitev, v Obrazcu št. 2/1 - Seznam ponujene opreme podatek o proizvajalcu in produktu/modelu. IP prav tako ugotavlja, da je organ v razpisni dokumentaciji opredelil kakšne tehnične kvalitete in lastnosti naj bi imela oprema, zato je podatek o proizvajalcu in modelu potreben za preveritev, ali ponujena oprema izpolnjuje tehnične pogoje javnega razpisa. Prav tako pa je ob uporabi navedene opreme, ki se večinoma izvaja v javnosti s končnimi uporabniki, tj. potniki, proizvajalec in produkt/model informacija, ki je lahko dosegljiva, in tako ni izpolnjen tretji pogoj za poslovno skrivnost. V delu, ki se nanaša na izpodbijano odločitev organa o dostopu do Obrazca št. 3 – Seznam izvedenih referenčnih del sodelujočega partnerja, je prosilka utemeljeno navajala, da se odločbe ne da preizkusiti, saj ni razvidno, kaj je organ menil, da so »podatki o značilnostih izvedenih del«. V pritožbenem postopku je IP z namenom odprave navedene kršitve pozval organ na dostavo obrazca, na katerem je organ izvedel delni dostop. Iz posredovanega Obrazca št. 3 izhaja, da je organ prekril: kdo je naročnik reference, naziv reference, ime in priimek osebe za potrditev reference ter njegov elektronski naslov in telefonsko številko ter število avtobusov in naziv prevoznika. IP najprej ugotavlja, na kar opozarja tudi prosilka v pritožbi, da je naročnik reference izbranega ponudnika javno podjetje, ki je tudi samo zavezano k pravilom javnega naročanja. Ob tem IP ne citira številke javnega naročila in spletne strani, kjer je javno naročilo in s tem tudi naziv reference objavljeno, saj bi s tem neobhodno razkril informacije, ki so predmet odločanja v tem postopku. Kdo je naročnik reference, pa izhaja tudi iz javno objavljene spletne strani samega izbranega ponudnika, pod zavihkom reference. Glede imena in priimka osebe za potrditev reference pa IP ugotavlja, da je to zakoniti zastopnik navedenega javnega podjetja, kar je razvidno iz javnih evidenc (AJPES). Podatek o tem, koliko avtobusov ima referenčni prevoznik, pa je razviden v njegovem letnem poročilu, ki je prav tako javno objavljeno (AJPES). IP tako ugotavlja, da za te podatke ni izpolnjen tretji pogoj za poslovno skrivnost, ker gre za podatek, ki je splošno znan, oziroma lahko dosegljiv osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Enako pa velja tudi za dostop do dveh obrazcev Potrdilo naročnika – referenčno delo in strokovni kader, kjer je organ prekril naziv in naslov potrjevalca reference in vsebino reference. Ob tem IP zgolj dodaja, da organ v izreku izpodbijane odločbe ni zavrnil dostopa do dela Obrazca št. 3/1 – Seznam ključnih kadrov vodilnega partnerja ….. d. o. o. in dela Obrazca 3/1 Seznam ključnih kadrov sodelujočega partnerja …… d. o. o. glede podatka o značilnostih že izvedenih del, ampak zgolj do varovanih osebnih podatkov. Kar IP dodatno utrjuje v prepričanje, da so podatki javni.

(27) Po oceni IP gre tako za podatke, ki se po tretjem odstavku 2. člena ZPosS ne morejo določiti kot poslovna skrivnost, ker so javni po zakonu. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. V obravnavanem primeru tako ti podatki predstavljajo podatke, ki so javni že na podlagi določb ZJN-3. V skladu s prakso IP javni del ponudbe nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere primerno ponudbo. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost, v skladu z načelom transparentnosti, možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. IP namreč po vpogledu v predmetno razpisno dokumentacijo ugotavlja, da so morali ponudniki izpolnjevati pogoje iz 2.2. točke razpisne dokumentacije, med drugim glede tehnične in strokovne usposobljenosti. Podatki o izbranem ponudniku pa so javni tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča.[3] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[4] Upoštevaje navedeno IP tako zaključuje, da obravnavani dokumenti ne predstavljajo poslovne skrivnosti stranskih udeleženk.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(28) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov IP ugotavlja, da podatki o imenih in priimki ter naslovih bivališč fizičnih oseb predstavljajo osebne podatke. IP je tako preveril še, ali je za obdelavo predmetnih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.

(29) IP tako ugotavlja, da niso varovani podatki o imenu, priimku, naslovu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. To pa ne drži za elektronske naslove in telefonske številke, če jih družbe, tudi družba referenca, ne objavljajo same. Enako velja za podatke o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, saj so ti razvidni med »Povezanimi osebami« družb v sodnem registru. Ker zaposleni pri organu niso javni uslužbenci, saj je to javno podjetje, je IP naložil prekritje njihovih imen, priimkov in elektronskih naslovov. Prav tako pa IP ni našel pravne podlage za razkritje imen in priimkov zaposlenih pri stranskih udeleženkah, ki so navedeni na obrazcih, njihovega števila let delovne dobe, podatkov o EMŠO, kraju in datumu rojstva predstavnikov stranskih udeleženk in pa imen in priimkov predstavnikov zavarovalnice. Ob tem IP opozarja, da je s to odločbo odpravil izrek izpodbijane odločbe tudi v ugodilnem delu in o določenih dokumentih odločil ponovno, saj organ v izreku izpodbijane odločbe ni navedel, do katerih osebnih podatkov ne omogoča dostopa in je bila tako odločba v tem delu neizvršljiva. To velja za Obrazca Potrdilo naročnika – referenčno delo/storitev, Obrazce Potrdilo naročnika – strokovni kader, Obrazca št. 6 – Pooblastilo za vpogled v eDosje za fizične osebe, Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD), Obrazec št. 3/1 – Seznam ključnih kadrov sodelujočega partnerja …., in vodilnega partnerja …., d. o. o..

(30) IP je tako delno ugodil pritožbi prosilke in v zavrnilnem delu delno odpravil izpodbijano odločbo. V delu dokumentov, ki so se nanašali na ponudbo in korespondenco v zvezi s ponudbo je ugotovil obseg zahtevane dokumentacije, odločal o dokumentih, o katerih organ še ni odločil ter v delu, ki se nanaša na poslovno skrivnost ugodil pritožbi, v delu, ki pa se je nanašala na varovane osebne podatke, je pritožbo zavrnil in v izreku jasno odločil dostop do katerih osebnih podatkov se zavrne. Prav tako je zavrnil pritožbo prosilke, v delu, ki se je nanašala na določitev trenutka izvršljivosti izpodbijane odločbe. V delu pritožbe, ki se je nanašala na zavrnitev zahteve za dostop do zahtevanih dokumentov iz (b) in (c) točke zahteve, pa je odločitev organa odpravil in vrnil zadevo v ponovni postopek.

(31) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(32) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1.2 točko izreka ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

Zoper preostali del odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila           :

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Glej o tem prakso Upravnega sodišča RS, npr. sodba  opr. št. I U 1716/2018-9 z dne 27. 11. 2018.

[2] Npr. sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 in I U 1911/2012-30 z dne 22. 12. 2013.

[3] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

[4] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.