prosilec - Javno podjetje Kenog d.o.o.

POVZETEK:

ODLOČBA:

Številka:  090-557/2025/3

Datum:  3. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 28. 11. 2025, zoper odločbo Javnega podjetja komunalna energetika Nova Gorica d. o. o., Sedejeva ulica 7, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju organ), št. IV 18-9/2025 z dne 21. 11. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.            Pritožbi prosilca z dne 28. 11. 2025 se ugodi. Odločba Javnega podjetja komunalna energetika Nova Gorica d. o. o., št. IV 18-9/2025 z dne 21. 11. 2025, se odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek.

2.            V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je 23. 10. 2025 na organ naslovil zahtevo, da mu na elektronski naslov pošlje vse pogodbe in morebitne anekse o dobavi zemeljskega plina, električne energije in kupljene toplote iz lesne biomase od leta 2020 do danes. Zahteva tudi poslana povpraševanja in prejete ponudbe dobaviteljev od leta 2020 do danes

(2) Organ je z odločbo št. IV 18-9/2025 z dne 21. 11. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na povpraševanja in prejete ponudbe dobaviteljev/ponudnikov dobave zemeljskega plina, električne energije in kupljene toplote iz lesne biomase, od leta 2020 do dneva vložitve zahteve, zavrgel, saj z dokumenti ne razpolaga. Zahtevo je v delu, ki se nanaša na posredovanje pogodbe, sklenjene med javnim podjetjem in dobaviteljem, o dobavi zemeljskega plina, električne energije in kupljene toplote iz lesne biomase, ter morebitnih aneksov k pogodbi od leta 2020 do dneva vložitve zahteve, zavrnil na podlagi izjeme poslovne skrivnosti. Prav tako je organ odločil, da ker je prosilec dokumente poskušal predhodno pridobiti tudi kot občinski svetnik, je z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabil pravico dostopa do informacije javnega značaja.

(3) Prosilec se je dne 28. 11. 2025 zoper izpodbijano odločbo pritožil, ker je mnenja, da bi mu podatke morali posredovati. Navedel je, da je organu najprej poslal splošno vprašanje, na podlagi katerega so ga prijavili na KPK. Ko je kontaktiral KPK, so mu predlagali, da vprašanje postavi kot zahtevo po ZDIJZ, torej bi v tem postopku dokumente moral prejeti.

(4) Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP z dopisom z dne 8. 12. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pri tem je organ IP posredoval zahtevo prosilca, odgovor dobavitelja, pogodbo o dobavi toplotne energije in predhodno komunikacijo prosilca z organom.

Pritožba je utemeljena.

(5) IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6) Organ je dostop do zahtevanih informacij zavrnil med drugim tudi na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu, oziroma je očitno, da so zahteva šikanoznega značaja. IP se zato uvodoma opredeljuje do teh ugotovitev.

(7) Čeprav ZDIJZ ne določa kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice, niti ne omejuje števila vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, ali dokumentov, ki jih lahko zahteva prosilec, so se za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Ti določajo, da se mora zloraba pravice nanašati na način izvrševanja pravice, ki v nasprotju s predvidenimi legitimnimi nameni, povzroča učinke, ki posegajo v pravice tretjih oz. v javni interes. IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve, navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja ter se opredelil, kdaj se zahteva prosilca šteje za šikanozno.

(8) O zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja se je izreklo tudi že Upravno sodišče RS. Tako je sodišče v sodbi I U 1128/2017-29 zapisalo, da je »glede na upravno sodno prakso v zvezi z uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ mogoče govoriti o zlorabi pravice ali pa o zahtevi šikanoznega značaja predvsem v odnosu prosilca do zavezanca, in sicer če bi šlo na primer za zahteve, s katerimi bi želel prosilec organu škodovati na primer z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ali če bi šlo za prekomerno zasipavanje zavezanca z delom in s tem oviranjem pri opravljanju nalog in podobno, kar pa ne izključuje tudi zlorabe pravice s strani prosilca v razmerju do drugih prizadetih strank v postopku«. Svoje stališče je ponovilo tudi v sodbi I U 1136/2017-52.

(9) Glede na upravno sodno prakso v zvezi z uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ (npr. sodbi II U 214/2016-12 in I U 1816/2016, II U 339/2022) je prosilcu mogoče odreči dostop do zahtevanih podatkov v primerih, ko prosilec prekorači namen pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice. Sodišče je v navedenih sodbah izpostavilo tudi, da je treba predmetno določbo kot izjemo od splošnega dostopa razlagati ozko, v skladu z namenom, ki ga je zasledoval zakonodajalec, ter upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera posebej. Upravno sodišče je v sodbi opr. št. III 240/2012 z dne 7. 11. 2013 zavzelo stališče, da gre za zlorabo pravice do dostopa do informacij javnega značaja v primeru, ko subjekt prestopi mejo pravno zavarovanega upravičenja, tako da ogroža oziroma posega v pravice drugega. Gre za primere, ko subjekt pravico, ki mu jo daje pravo, izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom, tako da prekomerno ovira in na nedopusten način posega v delo in dostojanstvo organa in mu s tem onemogoča, da bi opravljal delo samostojno in v skladu z ustavo in zakoni, to pa ima lahko vpliv tudi na pravice tretjih, ki so udeleženi v (drugih) postopkih, ki jih vodi organ.

(10) Iz obrazložitve predloga novele ZDIJZ-C, ki je uzakonil tovrstno možnost zavrnitve dostopa do informacij javnega značaja, so s tem mišljeni primeri, ko iz načina vlaganja zahtev izhaja, da namen prosilca ni (le) dostopati do informacij javnega značaja zaradi izvrševanja pravno zavarovanega upravičenja, torej zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa, temveč prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog.

(11) Poudariti velja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Prav tako gre opozoriti, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(12) Institut zlorabe pravice je tako kompleksen institut, pri katerem mora biti izpolnjenih več različnih elementov, ki skupaj predstavljajo zlorabo pravice v posameznem primeru. Tako je za opredelitev zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja treba presoditi ali zahteva izpolnjuje kriterije, ki so se razvili v pravni teoriji in praksi, kot npr.:

- ponavljajoče se ali zaporedne zahteve,

- očitno nedovoljena ali neutemeljena (vložitev vloge vsak razumen posameznik šteje kot vložitev brez vseh možnosti za uspeh in se z njo ovira izpolnjevanje temeljnih nalog organa),

- šikanoznost (izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacij in s tem navidezno uveljavljanje pravic),

- prekomerno vpliva na delo organa in s tem na pravice tretjih (dokazni standard je »onkraj dvoma«, kar pomeni, da mora organ natančno opredeliti količino zahtevane dokumentacije, upoštevati da je količina dela odvisna od narave dokumenta, navesti povprečen čas za pripravo 1 strani zahtevane dokumentacije, število zaposlenih ipd.),

- milejše možnosti ne zadostujejo (npr. nudenje pomoči pri oblikovanju zahteve, možnost podaljšanja roka za odločitev ipd.).

(13) Organ v obravnavani zadevi ni izkazal, da prosilec vlaga ponavljajoče se ali zaporedne zahteve. Glede števila zahtev, ki jih lahko največ vloži posamezen prosilec v posameznem letu, ZDIJZ števila ne določa. Tudi sicer število vloženih vlog samo po sebi ne pomeni zlorabe pravice, kar je razvidno iz upravno sodne prakse (npr. sodba I U 214/2016), ko je prosilec v obdobju trinajstih dni poslal dvanajst zahtev oz. samo v obdobju treh dni devet zahtev, pa je sodišče pritrdilo stališču IP, da ni mogoče govoriti o prekomernem številu vlog. V obravnavani zadevi je prosilec na organ vložil zgolj eno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, pred tem pa tudi zahtevo za dostop do informacij kot občinski svetnik. Obe zahtevi sta utemeljeni na pravicah, ki jih predvideva zakon oz. poslovnik delovanja občine, zaradi česar ne gre za zlorabo postopka, če prosilec zahteva dokumente ali informacije na obeh podlagah.

(14) IP je ugotovil, da zahteva prosilca ni očitno nedovoljena in neutemeljena. Ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. Nasprotno, prosilec je zahteval informacije, do katerih so pri istovrstnih organih zahtevali dostop tudi drugi prosilci, pri čemer ne gre za očitno neutemeljene ali nedovoljene zahteve, temveč za dostop do dokumentov, za katere prosilec meni, da bi javnost z njimi morala biti seznanjena.

(15) Po mnenju IP organ tudi ni izkazal, da bi bila zahteva prosilca šikanozna. O šikanoznih vlogah je IP obširno zavzel stališče v odločbi, št. 090-19/2016/26 z dne 12. 5. 2016, kjer je navedel, da je dopis šikanoznega značaja tisti, s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti ali uporabljajo šikanozna sredstva, tj. s katerim se žali človekovo dostojanstvo oz. poslanstvo upravnega organa. Tudi po upravno sodni praksi (npr. sodba II U 214/2016, tč. 21 obrazložitve) so »šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse«. Predmetna zahteva je korektna in napisana v nevtralnem jeziku, brez izraženih vrednostnih sodb in žalitev in je ni moč oceniti kot provokativne ali žaljive.

(16) Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi zahteva prosilca prekomerno obremenile njegovo delo in s tem vplivala na pravice tretjih. Organ se ni konkretno opredelil do obsega zahtevanih informacij oz. dokumentov ter nadaljnjega dela s temi dokumenti zaradi morebitnega obstoja izjem po ZDIJZ. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kako bi predmetna zahteva, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivala na delo organa, koliko dela organu bi povzročila in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu. Organ namreč k zahtevi ni pristopil vsebinsko in je ni pričel ustrezno obravnavati. Objektivno torej ni bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetne zahteve do te mere ovirala delo organa, da ta svojih preostalih nalog ne bi mogel izvajati in zato pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati.

(17) Glede na navedeno organ prve stopnje ni izkazal razloga, da bi zahtevo prosilca zavrnil po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Kot je razvidno iz upravno sodne prakse, je treba kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval skladno z določbami ZDIJZ. IP je ocenil, da organ ni izkazal, da bi prosilec prekoračil meje svoje pravice po ZDIJZ, da bi bila njegova zahteva očitno nerazumna, neutemeljena in šikanozna.

(18) V zvezi z nadaljnjo presojo zadeve najprej IP ugotavlja, da je dejansko stanje v izpodbijani odločbi ostalo nepopolno ugotovljeno, saj se organ ni jasno in določno navedel, katere dokumente je prepoznal kot predmet prosilčeve zahteve. Prav tako ni popolno ugotovil dejstev, ki so relevantna v obravnavanem primeru, s tem, ko zatrjevane izjeme ni presojal z vidika konkretnih dokumentov, ki jih je v postopku presojal, prav tako organ v postopek ni pritegnil stanskih udeležencev na način, kot to predvideva ZUP. IP zato že na tem mestu ugotavlja, da se glede tega izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in je organ s tem bistveno kršil pravila upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člen ZUP).

(19) IP ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, katere pogodbe in aneksi so bili dokumenti, ki jih je prosilec zahteval in ki jih je organ presojal. Organ je ob odstopu pritožbe IP sicer priložil pogodbo, vendar iz pritožbene zadeve ni mogoče ugotoviti, ali gre za pogodbo, o kateri je organ odločal z izpodbijano odločbo. Prav tako gre pri predloženi pogodbi za pogodbo, ki je datirana leta 2010, medtem ko se zahteva prosilca nanaša na dokumente od leta 2020 dalje.

(20) Hkrati iz pritožbene zadeve izhaja, da je organ dobavitelja pozval, da se opredeli do zahtevane dokumentacije, pri čemer tudi iz komunikacije z dobaviteljem ni mogoče ugotoviti, na kateri dokument se izjave dobavitelja nanašajo, saj je dobavitelj drug, kot je naveden na posredovani pogodbi, prav tako iz predložene dokumentacije ni mogoče ugotoviti, ali dobavitelj v postopku nastopa kot stranski udeleženec oz. ali ga je organ v postopek pritegnil kot stranskega udeleženca.

(21) IP je prav tako ugotovil postopkovne kršitve organa, saj iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ del zahteve zavrgel, pri čemer organ zahtevo zavrže v primeru procesnih pomanjkljivosti in ne takrat, ko ugotovi, da z dokumenti ne razpolaga. Če organ ugotovi, da z dokumenti ne razpolaga, gre namreč za vsebinsko presojo kriterijev informacije javnega značaja (da je izpolnjen 4. člen ZDIJZ mora organ namreč ugotoviti ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga), posledično je organ dolžan, če ugotovi, da z dokumentom ne razpolaga, zahtevo prosilca zavrniti zaradi neobstoja dokumenta, ne pa zahteve zavreči. Ob tem tudi ni razvidno, ali je organ izvedel ustrezni ugotovitveni postopek ugotavljanja obstoja dokumenta, ali je opravil ustrezne poizvedbe, pregledal dokumentarno gradivo in kako je dejansko ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

(22) Glede na vse navedeno je IP izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi informacijami in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti.

Napotki organu prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek

(23) Skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi.

(24) Organ je, v skladu z načelom materialne resnice, v postopku dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP) in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Odločbo je mogoče preizkusiti le, če ima vse sestavine, ki jih določa 214. člen ZUP. Organ se mora zato primarno opredeliti do vseh dokumentov, ki so predmet zahteve, torej jih identificirati na način, da bo jasno, o katerih dokumentih je sploh odločil (npr. s številko in/ali datumom ter naslovom posameznega dokumenta, ki je predmet presoje). Nato pa se mora glede zahtevanih dokumentov, za konkretne podatke v posameznih dokumentih in ne kar pavšalno, opredeliti do naslednjih vprašanj:

- ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ in

- če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa.

(25) Prvi in bistveni korak organa, ko bo odločal v ponovnem postopku, je ugotovitev, kateri dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca. Ko bo organ to ugotovil, se bo lahko opredelil do morebitnih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

(26) V ponovljenem postopku je torej dolžnost organa, da se opredeli do vprašanja obstoja izjem za vsak dokument posebej in ne pavšalno za vse, prav tako tudi ne abstraktno glede tipa zahtevanega dokumenta, temveč more pri presoji presojati konkretno pogodbo ali konkretni aneks in glede tega dokumenta ugotoviti, ali je podana izjema in ali se izjema nanaša na celotni dokument oz. ali je prosilcu možno zagotoviti delni dostop do dokumentacije.

(27) V primeru obstoja katere od izjem, mora presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe).

(28) Če bo organ ugotovil, da dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost, more v nadaljevanju upoštevati tudi tretji odstavek 39. člena ZGD-1 in tretji odstavek 2. člena ZPosS, ki določata, da se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. ZGD-1 in ZPosS torej napotujeta na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Gre za t. i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

(29) V zvezi s tem IP posebej opozarja na odločbo IP št. 090-159/2023/5 z dne 21. 7. 2023[1] in z njo povezano sodbo opr. št. II U 222/2023-30 z dne 23. 1. 2025[2], na podlagi katere se je praksa glede dostopa do primerljivih pogodb, v primerjavi z odločbo IP izdano leta 2014, ki jo organ citira v odstopu pritožbe, spremenila. Organ je namreč dolžan preveriti tudi, ali gre pri pogodbi z dobaviteljem za dobavo energije, za energijo, ki jo organ potrebuje (tudi) za izvajanje gospodarske javne službe. Organ mora v postopku presoditi, ali gre za dobavo energentov, ki jih organ potrebuje za izvajanje javne službe in ali gre v tem smislu tudi za podatek o porabi javnih sredstev v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki mora biti javnosti na zahtevo prosto dostopen. Če bo organ ugotovil, da se podatki nanašajo tudi na izvajanje javne službe ali na porabo javnih sredstev, gre za absolutno prosto dostopne podatke, glede katerih ni mogoče zavrniti dostopa na podlagi izjem iz 5.a oz. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(30) IP še opozarja, da mora organ, skladno s 44. členom ZUP, ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Organ mora, ko bo ugotovil, katere dokumente presoja, morebitne druge stranke pogodb seznaniti s tem, da vodi upravni postopek ter da lahko v postopek vstopijo kot stranski udeleženci in v postopku varujejo svoje pravice ali pravne koristi. V primeru, da se bodo postopka udeležile tudi zainteresirane tretje osebe (npr. dobavitelji) in bo organ prejel njihove morebitne odgovore, mora v skladu z načelom kontradiktornosti prosilcu omogočiti, da se seznani z izjavami stranskih udeležencev še pred izdajo odločbe in mu torej dati možnost, da se do njih opredeli. Če se bodo stranki udeleženci sklicevali na obstoj izjem po ZDIJZ, to seveda ne pomeni, da jim mora organ brezpogojno slediti oz. da je k temu »absolutno« zavezan, temveč je njegova dolžnost, da sam oceni, ali zahtevani podatki dejansko predstavljajo zatrjevano izjemo. Če tretje osebe vstopijo v postopek kot stranski udeleženci, je treba odločbo vročiti tudi njim, prav tako je treba v primeru prejema pritožbe zoper takšno odločbo, pred odstopom pritožbe IP, preostale stranke seznaniti s pritožbo in jim jo poslati v odgovor.

(31) Če bo organ ugotovil, da z določenimi dokumenti ne razpolaga, mora v obrazložitvi odločbe tudi ustrezno pojasniti ugotovitveni postopek na podlagi katerega temelji odločitev o neobstoju zahtevanih dokumentov.

(32) Glede na navedeno je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, ker je podana bistvena kršitev postopka, zato je IP izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek prvostopenjskemu organu, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

(33) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(34) Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:                                                         

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,                              

svetovalka Informacijskega pooblaščenca                     

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.        

namestnica pooblaščenke

[1] Dostopna na: https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/prosilec-komunalno-podjetje-ptuj-dd-1685696695

[2] Dostopna na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/II%20U%20222-2023-30%20(090-159-2023).pdf