prosilec - Javno okolje Okolje Piran d.o.o.

Številka: 090-328/2026/9

Datum: 16. 10. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu, št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 17. 7. 2026, zoper odločbo Javnega podjetja OKOLJE Piran d.o.o., Arze 1b, 6330 Piran (v nadaljevanju organ), št.  0807-04/2026 z dne 15. 7. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.             Pritožba prosilca z dne 17. 7. 2026, zoper odločbo Javnega podjetja OKOLJE Piran d.o.o., št. 0807-04/2026 z

    dne 15. 7. 2026, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1.)          Prosilec je na organ naslovil zahtevo dne 24. 4. 2026, v kateri je v elektronski obliki zahteval informacije oziroma dokumente v zvezi z izvajanjem sistema parkirnih abonmajev za parkirna mesta v Luciji. Zahteval je naslednje informacije:

1. Ali organ pri nadzoru parkiranja v Luciji za vozila z veljavnim parkirnim abonmajem preverja veljavnost abonmaja tudi po registrski številki vozil?

2. Če se veljavnost abonmaja preverja izključno ali pretežno na podlagi fizično nameščene dovolilnice oziroma abonmaja na vetrobranskem steklu, zahteva dokument, pravilnik, navodilo ali drug akt iz katerega izhaja takšna praksa.

3. Ali organ razpolaga z elektronsko evidenco izdanih parkirnih abonmajev, vezano na registrske številke vozil?

4. Če takšna evidenca obstaja, zahteva informacijo, zakaj se pri nadzoru ne uporablja na način, da se pred izdajo obvestila o prekršku oziroma globe preveri, ali ima vozilo veljaven abonma.

5. Koliko obvestil o prekršku, plačilnih nalogov oziroma glob je bilo v zadnjih treh letih izdanih vozilom, ki so imela v času izdaje veljaven parkirni abonma, pa abonma ni bil viden, je padel z vetrobranskega stekla ali ga nadzornik ni zaznal?

6. Koliko takšnih obvestil, plačilnih nalogov oziroma glob je bilo naknadno storniranih zaradi ugotovitve, da je bil parkirni abonma dejansko veljaven?

7. Ali organ načrtuje uvedbo digitalnega sistema parkirnih abonmajev, pri katerem fizična dovolilnica na vetrobranskem steklu ne bo več potrebna?

8. Če je uvedba takšnega sistema načrtovana, zahteva dokumente, časovnico, sklepe, interne akte ali druge razpoložljive informacije, iz katerih izhaja, kdaj in kako naj bi bil sistem uveden.

9. Če uvedba takšnega sistema ni načrtovana, zahteva informacijo oziroma dokumentacijo, iz katere
izhajajo razlogi, zakaj organ tega ne načrtuje, čeprav je kratkotrajno parkiranje že mogoče plačevati
preko aplikacije brez fizičnega parkirnega listka na vetrobranskem steklu.

10. Zahteva tudi informacijo, zakaj je pri podaljševanju abonmajev še vedno potreben osebni prihod, vračilo stare dovolilnice in fizični prevzem nove, namesto elektronskega podaljšanja oziroma izdaje digitalnega abonmaja.

(2.)          Organ je dne 4. 6. 2026 prosilcu posredoval odgovor na njegova vprašanja. Prosilec je na IP dne 24. 6. 2026 naslovil pritožbo zaradi molka organa. Organ je na podlagi poziva IP o prosilčevi zahtevi izdal odločbo št. 0807-04/2026 z dne 15. 7. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca glede zahtevanih informacij pod točko 1., 2., 3., 4., 7. in 10. ugodil in navedel, da je te informacije prosilcu že posredoval z dopisom z dne 4. 6. 2026. Glede informacij, zahtevanih v 5., 6., 8. in 9. točki, pa je zahtevo prosilca zavrnil, ker je po pregledu svojih evidenc, dokumentarnega gradiva in informacijskega sistema, ugotovil, da dokumenti ne obstajajo in niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

(3.)          Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 17. 7. 2026, s katero izpodbija odločitev organa v 2. točki izreka izpodbijane odločbe (v zavrnilnem delu). Sprva navaja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljivo obrazložena in je ni mogoče preizkusiti. Organu očita, da je glede zavrnilnega dela navedel zgolj, da je izvedel poizvedbo v svojih evidencah, dokumentarnem gradivu in informacijskih sistemih ter ugotovil, da zahtevani dokumenti oziroma informacije iz točk 5., 6., 8., in 9. ne obstajajo. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, katere konkretne evidence je organ pregledal, katere organizacijske enote oziroma odgovorne osebe je pozval k predložitvi dokumentacije, ali je pregledal evidence izdanih obvestil o prekršku in plačilnih nalogov, ali je pregledal evidence ugovorov, reklamacij ter odpravljenih oziroma storniranih plačilnih nalogov, ali je pregledal evidence nadzornikov parkiranja, ali je preveril elektronsko in fizično dokumentacijo v zvezi z načrtovanjem digitalizacije parkirnih abonmajev, na kakšen način in s katerimi iskalnimi kriteriji je bila opravljena poizvedba. Mnenja je, da obrazložitev ne vsebuje konkretnih ugotovitev in razlogov za zavrnitev vsake posamezne točke in odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Nadalje očita organu, da glede informacij, ki jih je zahteval v 5. in 6. točki zahteve, organ ni popolnoma ugotovil dejanskega stanja. V 5. točki je zahteval podatek o številu obvestil o prekršku, plačilnih nalogov oziroma glob, izdanih v zadnjih treh letih vozilom, ki so imela v času izdaje veljaven parkirni abonma, vendar ta ni bil viden oz. je padel z vetrobranskega ali ga nadzornik ni zaznal. Glede 6. točke zahteve organu očita, da ni konkretno pojasnil ali vodi evidenco izdanih obvestil in plačilnih nalogov; evidenco ugovorov, reklamacij ali drugih vlog uporabnikov; evidenco odpravljenih oziroma storniranih plačilnih nalogov; podatek o razlogu za odpravo ali stornacijo; elektronsko evidenco veljavnih parkirnih abonmajev; dokumentacijo o posameznih primerih, v katerih je bilo naknadno ugotovljeno, da je imel uporabnik veljaven abonma. Organ je navedel, da razpolaga z elektronsko evidenco izdanih parkirnih abonmajev, vezano na registrske številke vozil, iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno, katere podatke vsebujejo evidence in ali je zahtevane podatke mogoče pridobiti z enostavnim elektronskim priklicem, filtriranjem, iskanjem ali izvozom že obstoječih podatkov. Zgolj dejstvo, da organ nima izdelane poseben statistične tabele, še ne pomeni nujno, da zahtevana informacija ne obstaja. Če je mogoče podatek pridobiti z običajnimi funkcijami informacijskega sistema in brez vsebinskega ustvarjanja nove informacije, mora organ takšno možnost konkretno preveriti. Organu še očita, da ni navedel katere informacijske sisteme je pregledal, katere iskalne kriterije je uporabil, kakšne možnosti iskanja oziroma izvoza podatkov sistem omogoča in ali bi bila za pridobitev podatkov potrebna izdelava nove programske rešitve. Nadalje navaja, da njegova zahteva v 5. in 6. točki ni bila omejena izključno na obstoj že izdelane statistične tabele s končnim številom primerov. Zahteva se nanaša tudi na obstoječe evidence oziroma dokumente o izdanih obvestilih in plačilnih nalogih; ugovorih in reklamacijah uporabnikov; ugotovitvah, da je imel uporabnik veljaven abonma, odpravah oziroma stornacijah plačilnih nalogov. Če organ podatka ne more pridobiti z enostavnim priklicem, bi se moral opredeliti tudi do vprašanja, ali razpolaga z obstoječimi dokumenti oziroma evidenčnimi zapisi o posameznih primerih in ali je do njih mogoče omogočiti dostop ob prekritju osebnih podatkov. Organ se do obstoja takšnih dokumentov in do možnosti delnega dostopa ni opredelil. Prosilec v nadaljevanju pritožbe organu očita, da ni ločeno in konkretno obrazložil zavrnitve iz 8. in 9. točke zahteve, ampak je le splošno navedel, da dokumenti ne obstajajo. Pri tem ni pojasnil, ali je preveril: zapisnike kolegijev in sestankov, interne dopise in elektronsko korespondenco; ponudbe izvajalcev informacijskih rešitev; projektno, investicijsko ali finančno dokumentacijo; letne in poslovne načrte; dokumentacijo o aplikacijah in sistemih za upravljanje parkiranja, pogodbe oz. komunikacijo z zunanjimi izvajalci in dokumentacijo povezano z obstoječo elektronsko evidenco abonmajev. Organ bi moral še pojasniti, ali obstaja dokumentacija o delovanju, vzdrževanju, nadaljnjem razvoju ali morebitni nadgradnji tega sistema. Za vsako zavrnjeno točko zahteve bi moral organ posebej navesti, kje in na kakšen način je dokumentacijo iskal ter na čem temelji zaključek, da z njo ne razpolaga. Organ je vse štiri zavrnjene točke obravnaval skupaj in navedel le splošno ugotovitev, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, ni pa navedel konkretnih dejstev in ugotovitev, ki se nanašajo na vsako posamezno točko zahteve. Po mnenju prosilca je izpodbijana odločba obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Opozarja še na napačen zapis njegovega osebnega imena v izpodbijani odločbi in zahteva od organa popravek imena v izpodbijani odločbi in celotnem spisu zadeve. Predlaga še, da IP pri organu opravi ogled in camera in da pritožbi ugodi ter vrne zadevo organu v ponovni postopek.

(4.)          Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, dne 21. 7. 2026, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5.)          IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6.)          Sporno v konkretnem pritožbenem postopku je, ali organ razpolaga z zahtevano dokumentacijo v 5., 6., 8. in 9. točki zahteve prosilca. Pri tem dokazno breme glede obstoja dokumentacije primarno nosi organ, ki mora izkazati, da je opravil ustrezno preverbo in da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

(7.)          Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati in

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(8.)          Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tudi niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej, niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t. i. »surove« informacije. Izjema od napisanega so v določenem obsegu le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa.

(9.)          Organi so torej prosilcem dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj informacijo v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Postopek po ZDIJZ tako ni namenjen temu, da bi prosilci od organov zahtevali dodatna pojasnila, obrazložitve ravnanj ali vsebinske odgovore glede sprejetih odločitev, temveč izključno zagotavljanju dostopa do že obstoječih informacij javnega značaja. Če obstoječa dokumentacija ne vsebuje informacij, ki jih prosilec pričakuje, oziroma želi prejeti, teh informacij v postopku po ZDIJZ od organa ne more zahtevati. Organi torej niso dolžni odgovarjati na vprašanja v okviru postopka po ZDIJZ, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru mora organ prosilcu posredovati predmetni dokument.

(10.)        IP ugotavlja, da je prosilec v 5., 6. točke zahteve zahteval številčne podatke, v 8. in 9. točki zahteve pa informacije oziroma dokumentacijo.

(11.)        IP ugotavlja, da je organ še pred izdajo izpodbijane odločbe prosilcu odgovoril z dopisom z dne 4. 6. 2026. Iz odgovora izhaja, da je organ odgovoril na vsako posamezno točko prosilčeve zahteve. Glede 1. vprašanja je organ odgovoril pritrdilno (ali se veljavnost abonmajev preverja tudi po registrski številki vozila), glede 2. točke zahteve je navedel pravno podlago, in sicer prvi odstavek 12. člena Odloka o cestno prometni ureditvi v občini Piran (Uradni list RS, št. 72/2013). Na vprašanje, ki ga je prosilec zastavil v 3. točki zahteve (ali organ razpolaga z elektronsko evidenco abonmajev, vezanih na registrske številke), je bil odgovor organa pritrdilen. Glede 4. točke zahteve je pojasnil, da se pred izdajo obvestilo o prekršku oziroma globe preveri ali ima vozilo veljaven abonma, kar se preveri z odčitavanjem na aplikaciji (OCR), ki samodejno preveri registrske številke v sistemu. Glede 5. točke zahteve (koliko obvestil o prekršku, plačilnih nalogov ali glob je bilo izdanih v zadnjih treh letih, tistim voznikom, ki so imeli veljaven abonma, pa ni bil viden, je padel z vetrobranskega stekla ali ga nadzornik ni zaznal), je pojasnil, da ne vodijo evidence. Glede 6. točke zahteve (število obvestil, plačilnih nalogov ali glob, ki so bili naknadno stornirani zaradi ugotovitve, da je bil parkirni abonma dejansko veljaven), je prosilcu pojasnil, da ne vodijo evidence. Glede 7. točke zahteve (ali organ načrtuje uvedbo digitalnega sistema parkirnih abonmajev, pri katerem fizična dovolilnica ne bo več potrebna) je pojasnil, da je na večini parkirišč že uveden elektronski abonma. Glede 8. in 9. točke zahteve, je organ pojasnil, da s tovrstno dokumentacijo ne razpolaga. V zvezi z 10. točko zahteve pa je pojasnil, da je osebni prihod na sedež organa potreben samo prvič pri izdelavi abonmaja ali ob določenih revizijah, nato si uporabnik podaljšuje abonma preko aplikacije ali sms storitve.

(12.)        IP je pregledal predpise, ki urejajo parkiranje na javnih površinah v Občini Piran. Vpogledal je v Odlok o cestno prometni ureditvi v občini Piran (Uradni list RS, št. 72/2013, 106/23 in 13/24; v nadaljevanju Odlok), na katerega se sklicuje organ v odgovoru z dne 4. 6. 2026, ki ga je posredoval prosilcu. Iz prvega odstavka 12. člena Odloka izhaja, da morajo na javnih prometnih površinah, kjer je dovoljeno parkiranje ali ustavitev vozil imetnikov dovolilnic, vozniki na vidno mesto armaturne plošče pod prednjim vetrobranskim steklom namestiti ustrezno dovolilnico. Nadzor nad izvajanjem tega odloka in izrekanja ukrepov v primeru kršitev opravljajo na območju Občine Piran pooblaščene osebe – občinski redar, nadzornik, inšpektor Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo Občine Piran v obsegu in okviru danih pooblastil. Občinski redarji, nadzorniki, inšpektorji izvajajo nadzor predpisane uporabe dovolilnic – abonmajev ter nadzirajo upravljalca parkirnih prostorov, izvajalcev vhoda in izhoda iz naselja Piran ter upravičenost izdaje raznih vstopno-izstopnih medijev, za kar mora izvajalec voditi evidenco izdaje (85. člena Odloka).

(13.)        IP je vpogledal še v Odlok o javnih parkiriščih in urejanju parkiranja na območju Občine Piran z dne 5. 12. 2024 (spremenjen 10. 11. 2025). Ta odlok ureja način opravljanja izbirne gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja javnih parkirišč ter urejanja parkiranja na območju Občine Piran. Javno službo po tem odloku, kot izbirno gospodarsko javno službo v Občini Piran, zagotavlja Javno podjetje OKOLJE Piran, d. o. o. (organ). Iz 5. člena Odloka izhaja, da Izvajalec javne službe opravlja javno službo na podlagi tega odloka, predpisov in standardov, veljavnih na področju predmeta javne službe in pogodbe, sklenjene z Občino Piran.

(14.)        Tudi Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Piran (Uradni list RS, št. 89/22) določa, da izbirno lokalno gospodarsko javno službo urejanja javnih parkirnih površin in garažnih hiš izvaja organ (7. člen).

(15.)        Glede neobstoja zahtevane informacije v obliki dokumenta je v izpodbijani odločbi organ navedel le, da je opravil poizvedbo v svojih evidencah, dokumentarnem gradivu in informacijskih sistemih in ugotovil, da zahtevani dokumenti v 5., 6., 8. in 9. točko zahteve ne obstajajo. IP je za namen dopolnitve ugotovitvenega postopka pri organu opravil poizvedbe. Sprva je IP s pozivom št. 090-328/2026/3 z dne 27. 7. 2026 organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki vsebujejo informacije, ki jih je zahteval prosilec v 5., 6., 8. in 9. točki zahteve. V kolikor organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, ga je pozval, naj pojasni, na kakšen način je iskal zahtevane dokumente in predloži dokazila o tem. Organ je odgovoril z dne 29. 7. 2026 in pojasnil, da so obstoj zahtevanih dokumentov preverili v dokumentarnem sistemu EBA in ugotovili, da ne obstajajo. Organ je priložil tri zaslonske slike iskanja. Obstoj zahtevanih dokumentov je bil preverjen tudi na podlagi komunikacije z zaposlenimi v pristojni notranji organizacijski enoti. Organ je priložil elektronsko sporočilo vodje notranje organizacijske enote (Sektorja turistične infrastrukture, ki pokriva tudi parkirni sistem) z dne 28. 7. 2026. Iz elektronskega sporočila izhaja pojasnilo, da v zvezi s 5. in 6. točko zahteve prosilca, ne vodijo evidence; v zvezi z 8. točko zahteve, je pojasnjeno, da digitalni abonmaji že obstajajo, tiste stranke, ki so upravičene do nakupa abonmaja, pa jih lahko kupijo preko aplikacije ali sms sporočil. Upravičenost se preverja pri organu, takrat, ko stranka prvič kupi abonma. Aktov ali sklepov, iz katerih izhaja, kdaj in kako naj bi bil sistem uveden organ, nima. V zvezi s točko 9. prosilčeve zahteve je pojasnjeno, da je digitalni sistem parkirnih abonmajev že uveden. Iz predloženih zaslonskih slik je razvidno, da je organ v dokumentarnem sistemu EBA iskal po vsebinskih kriterijih prosilca: »število plačilnih nalogov za vozila, ki so imela v času izdaje veljaven parkirni prostor, pa le-ta ni bil viden, je padel z vetrobranskega stekla, ali ga nadzornik ni zaznal«, »naknadno stornirani plačilni nalogi zaradi ugotovitve, da je bil parkirni abonma dejansko veljaven« in »sklep o uvedbi digitalnega sistema parkirnih abonmajev«.

(16.)        IP je organu poslal dodatni poziv št. 090-328/2026/5 z dne 25. 9. 2026 v katerem ga je pozval na dodatna pojasnila, in sicer na pojasnilo, ali je elektronski oziroma digitalni abonma že uveden na vseh parkiriščih, ali pa je potrebna na nekaterih parkiriščih fizična dovolilnica in ali vodi v zvezi s 5. in 6. točke zahteve kakršnokoli evidenco o izdanih globah, obvestilih ali plačilnih nalogih ter evidenco o storniranih plačilnih nalogih, obvestil ali glob in ali je možno informacije, ki jih je zahteval prosilec pridobiti na podlagi vsebinskega pregleda vsake posamezne zadeve. Organ je v odgovoru z dne 29. 9. 2026 pojasnil, da je na parkirišču Splošna Plovba, ki ga nadzira mestno redarstvo, potrebno imeti kartonček in na njem obvezno označiti čas prihoda. Kartončke izdajajo, ker mestno redarstvo nima vpogleda v izdane abonmaje organa. Dokumenta, iz katerega bi izhajala informacija, kdaj in kako naj bi bil tudi na tem parkirišču uveden digitalni sistem parkiranja, organ nima. Glede vodenja evidenc je pojasnil, da vodi evidenco, koliko je bilo vseh izdanih obvestil o prekršku in koliko jih je bilo plačanih in koliko jih lahko posredujejo naprej v obdelavo mestnemu redarstvu. Iz programa lahko organ razbere, koliko je bilo ustavljenih postopkov glede na obdobje. V programu pa ni za vsako obvestilo o prekršku točno zabeleženega razloga, zakaj je bil postopek ustavljen, oziroma podlaga, na podlagi katere je bil ustavljen. Za svoje delo organ teh evidenc ne potrebuje. Organ je na dodatni poziv IP št. 090-328/2026/7 z dne 2. 10. 2026 (v katerem ga je IP pozval na pojasnilo, ali se evidenca o številu vseh obvestil o prekrških vodi kot samostojna evidenca, ali pa se vodi v okviru informacijskega sistema EBA; na kakšen način se evidentirajo in vodijo zadeve v predmetni evidenci in ponovno ali je mogoče zahtevane informacije v 5. in 6. točki zahteve (glede na postavljene kriterije prosilca) pridobiti z vsebinskim vpogledom v vsako posamezno zadevo, ki jo vodijo v zvezi z izdanimi obvestili), odgovoril dne 5. 10. 2026 in pojasnil, da evidenco vodi preko samostojnega programa, vsako posamezno izdano obvestilo o prekršku pa vodi pod samostojno ID številko. Na podlagi vsebinskega pregleda vsakega izdanega obvestila o prekršku, ni mogoče pridobiti informacij iz 5. in 6. točke zahteve. Organ je ponovno poudaril, da takšne evidence ne vodi.

(17.)        Glede na pojasnila organa IP ugotavlja, da organ z informacijami v 5. in 6. točki zahteve, s katerimi je prosilec zahteval številčne podatke (število obvestil o prekršku, plačilnih nalogov oziroma glob, ki so bili v zadnjih treh letih izdani vozilom, ki so imela v času izdaje veljaven parkirni abonma, pa abonma ni bil viden, je padel z vetrobranskega stekla ali ga nadzornik ni zaznal in o številu obvestil, plačilnih nalogov oziroma globah, ki so bili naknadno stornirani zaradi ugotovitve, da je bil parkirni abonma dejansko veljaven), ne razpolaga, saj organ takšne evidence glede na kriterije prosilca ne vodi oziroma beleži, saj je za svoje delo ne potrebuje. Organ ne vodi evidence na način, ki bi omogočal pridobitev informacij, na podlagi vsebinskih kriterijev, ki jih je postavil prosilec. Prav tako pa IP ni znana nobena pravna podlaga, ki bi določala obveznost organa, da vodi podatke po specifičnih kriterijih, ki jih je navedel prosilec. Prosilec namreč zahteva točno določene podatke, zbrane po kriterijih, ki jih organ ne vodi, saj je prepričljivo pojasnil, da za svoje delo takšne evidence ne potrebuje. IP se na tem mestu opredeljuje še do pritožbenih navedb prosilca, da organ ni preveril, kakšne možnosti izvoza podatkov sistem omogoča in ali bi bila za pridobitev podatkov potrebna izdelava nove programske rešitve. Iz upravno sodne prakse in tudi prakse IP izhaja, da ko organ z informacijami razpolaga v določeni informacijski bazi, se postavi vprašanje, ali ima orodja in zmožnosti, da te informacije prikliče iz sistema na način, kot izhaja iz zahteve prosilca. Glede na pojasnila organa, IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ne obstajajo t.i. surovi podatki, s pomočjo katerih bi lahko organ ugodil zahtevi. Šele v primeru, da bi organ razpolagal z zahtevanimi informacijami v določeni bazi podatkov, bi se bil dolžan spuščati v presojo zmožnosti in izvedljivosti priklica teh podatkov (pogoj materializirane oblike). Organ je v konkretnem primeru pojasnil, da sicer vodi samostojno evidenco vseh obvestil o prekrških (koliko je bilo vseh izdanih obvestil o prekršku in koliko jih je bilo plačanih in koliko jih lahko posredujejo naprej v obdelavo mestnemu redarstvu) in da vsako posamezno izdano obvestilo o prekršku vodi pod samostojno ID številko in da se iz programa lahko razbere, koliko je bilo ustavljenih postopkov glede na določeno obdobje, ni pa v programu, za vsako obvestilo o prekršku, točno zabeleženega razloga, zakaj je bil postopek ustavljen, oziroma podlaga, na podlagi katere je bil ustavljen. Pojasnil je še, da tudi na podlagi vsebinskega pregleda vsakega izdanega obvestila o prekršku, ni mogoče pridobiti zahtevanih informacij po kriterijih prosilca.

(18.)        Glede 8. in 9. točke zahteve (prosilec je zahteval dokumente, časovnico, sklepe, interne akte ali druge razpoložljive informacije, iz katerih izhaja, kdaj in kako naj bi bil digitalni sistem parkiranja uveden in če uvedba takšnega sistema ni načrtovana, informacijo oziroma dokumentacijo, iz katere izhajajo razlogi, zakaj organ tega ne načrtuje) je organ pojasnil, da je digitalni sistem parkiranja na večini parkirišču že uveden, razen na parkirišču Splošna plovba, z dokumentom, iz katerega bi izhajalo, kdaj naj bi tudi na tem parkirišču uvedli digitalni sistem, pa ne razpolaga. V dokaz je organ priložil zaslonske slike iskanja v informacijskem sistemu EBA in poizvedbo pri vodji Sektorja za turistične infrastrukture.

(19.)        IP po pregledu spisovne dokumentacije in navedb organa, ne dvomi, da organ evidence ne vodi na način, da bi pridobil podatek o tem, koliko obvestil o prekršku, plačilnih nalogov oziroma glob je bilo v zadnjih treh letih izdanih vozilom, ki so imela v času izdaje veljaven parkirni abonma, pa abonma ni bil viden, je padel z vetrobranskega stekla ali ga nadzornik ni zaznal in koliko takšnih obvestil, plačilnih nalogov oziroma glob je bilo naknadno storniranih zaradi ugotovitve, da je bil parkirni abonma dejansko veljaven. Organ je tudi večkrat pojasnil, da z dokumentom, iz katerega bi izhajal odgovor na vprašanje, kdaj in kako naj bi bil digitalni sistem parkiranja sistem uveden in če uvedba takšnega sistema ni načrtovana, informacijo oziroma dokumentacijo, iz katere izhajajo razlogi, zakaj organ tega ne načrtuje, ne razpolaga. Glede na vse pojasnjeno IP ni sledil predlogu prosilca za izvedbo ogleda in camera, saj IP ni posumil, da organ razpolaga z zahtevanimi informacijami. IP lahko opravi to procesno dejanje brez navzočnosti stranke, to je prosilca za dostop do informacij javnega značaja, če je to potrebno, da se stranki pred odločitvijo prepreči dostop do zahtevane informacije. IP odgovarja, da zgolj nestrinjanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). IP nima razloga za zaključek, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga, prosilec pa tudi ni predložil oziroma navedel takšnih konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale nasproten zaključek.

(20.)        IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa z dokumentarnim gradivom. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

(21.)        IP pojasnjuje, da čeprav organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni konkretiziral postopka iskanja dokumenta po posameznih točkah zahteve, je bila ta pomanjkljivost odpravljena v pritožbenem postopku, ko je organ na pozive IP, podal podrobnejša pojasnila o tem, da z zahtevanimi dokumenti in informacijami ne razpolaga.

(22.)        Glede pritožbenih navedb, da organ ni pojasnil, katere podatke vsebujejo evidence in da bi moral organ pojasniti še, ali obstaja dokumentacija o delovanju, vzdrževanju, nadaljnjem razvoju ali morebitni nadgradnji tega sistema,  IP ugotavlja, da to ni bilo predmet zahteve, zato tudi ni predmet tega pritožbenega postopka. IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka – navedeno stališče je podprto tudi z upravno sodno prakso, npr. sodbi I U 817/2015, I U 932/2015. To pomeni, da mora pristojni organ odločati v okviru postavljene zahteve prosilca in ugotavljati le, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti po kriterijih, kot jih je navedel prosilec.

(23.)        Pravno nerelevantna je pritožbena navedba prosilca, da se organ ni opredelil do delnega dostopa do zahtevanih dokumentov. Izvedba delnega dostopa bi bila možna le ob ugotovitvi, da organ z informacijami oziroma dokumenti, ki so predmet zahteve, dejansko razpolaga. Ker organ ne razpolaga z zahtevnimi informacijami, niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ.

(24.)        IP glede očitka prosilca, da je organ napačno zapisal njegovo osebno ime v izpodbijani odločbi in zahteve po popravi imena v izpodbijani odločbi in celotnem spisu zadeve, odgovarja, da so neutemeljeni, saj je organ postopek vodil na podlagi podatkov, ki jih je prosilec sam navedel v zahtevi. Sicer pa je v postopku po ZDIJZ, IP pristojen le za presojo ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami in ali so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ, in če so ti izpolnjeni, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa.

Sklepno

(25.)        Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilca zavrniti na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(26.)        V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(27.)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:  

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                                                                                            

Sara Rupar, dipl. prav. (UN)                                                                                                 

raziskovalka IP                                                                                                                                                    

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica IP