prosilec - Javni zavod turizem Bled

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje dokumentacije glede kulturnih prireditev Blejsko poletje 2023. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in prosilcu posredoval dokumentacijo s prekritimi osebnimi podatki. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ na posredovanih dokumentih prekril tudi podatke o pravnih osebah, zastopnikih in javnih uslužbencih. IP je pritožbi prosilca delno ugodil ter, na podlagi drugega odstavka 252. člena ZUP, odločbo prve stopnje delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilcu omogočil dostop še do podatkov, ki ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke in na dokumente, s katerimi organ ne razpolaga, pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-333/2023/4

Datum: 23. 11. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 26. 10. 2023, zoper odločbo Javnega zavoda Turizem Bled, Ljubljanska cesta 27, 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 2-2/2023 z dne 23. 10. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 26. 10. 2023, zoper odločbo Javnega zavoda Turizem Bled, št. 2-2/2023 z dne 23. 10. 2023, se delno ugodi in se izrek izpodbijane odločbe, v celotni točki 1 ter deloma v točki 13 in 14, odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati:

a)     Pogodbi o sodelovanju Gregor Vindiš, s.p.; Kulturno društvo planet dogodkov, na način, da bo iz njih razvidno še:

-       naslov, matična številka, davčna številka, ime in priimek zastopnika;

-       transakcijski račun, banka (člen 5.3);

-       ime in priimek javne uslužbenke odgovorne za nadzor in koordinacijo (člen 8. 1).

b)    Pogodbe o sodelovanju Kulturno društvo Kvatropirci, Marko Stropnik s.p., Katja Vidmar s.p., Vesna Jakše s.p., Vesna Jakše s.p. (DIXIE SHOCK BAND), na način, da bo iz njih razvidno še:

-       naslov, matična številka, davčna številka, ime in priimek zastopnika;

-       transakcijski račun, banka (člen 5.3);

-       ime in priimek javne uslužbenke odgovorne za nadzor in koordinacijo (člen 8. 1);

-       ime in priimek ter podpis izvajalca/zastopnika (na zadnji strani pogodbe).

c)     Pogodbe o sodelovanju Kulturno društvo Rudija Jedretiča Ribno, Jamnik Milan s.p., Kulturno Društvo Dori, Kulturno društvo Rdeče tipke, Kulturno društvo MUSICA SLOVENICA, Mitja Šinkovec s.p., na način, da bo iz njih razvidno še:

-       naslov, matična številka, davčna številka;

-       transakcijski račun, banka (člen 5.3);

-       ime in priimek javne uslužbenke odgovorne za nadzor in koordinacijo (člen 8. 1);

d)    Pogodbe o sodelovanju Janez Rijavec s.p., Janja Srečkar s.p., Zavod enostavno prijatelji 2X, Kreativ društvo, Kulturno-umetniško društvo Rokulus, Jaka Srpčič s.p., Marko Drljepan s.p., Tjaša Lončar s.p., Jan Gerl s.p., REGNO d.o.o, Kulturno društvo Frajton Music, Jan Mitja s.p., Ažbe Toman s.p., RAAJ PRODUKCIJA d.o.o, DRUŠTVO KUD ČEDAHUČI, Miran Vlahović s.p., Matjaž Slivnik s.p., DRUŠTVO VESELI BEGUNČANI, SOUNDVERSE d.o.o., Gašper Primožič s.p., Društvo Miškino gledališče 2X, Promotiva d.o.o, na način, da bo iz njih razvidno še:

-       naslov, matična številka, davčna številka, ime in priimek zastopnika;

-       transakcijski račun, banka (člen 5.3);

-       ime in priimek javne uslužbenke odgovorne za nadzor in koordinacijo (člen 8. 1);

-       ime in priimek pooblaščene osebe s strani izvajalca – zastopnik (člen 8. 2);

-       ime in priimek ter podpis izvajalca/zastopnika (na zadnji strani pogodbe).

e)     Dokument Varovanje poletnih prireditev »KONCERT Z RAZGLEDOM« na način, da bo iz njega razvidno še:

-       naslov, predsednik, matična številka, davčna številka, transakcijski račun, banka.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 29. 6. 2023 na organ naslovil zahteve za dostop do informacij javnega značaja, s katerimi je zaprosil za posredovanje:

1. pogodb o sodelovanju vseh izvajalcev/nastopajočih na vseh kulturnih prireditvah Blejsko poletje 2023,

2. pogodb o sodelovanju vseh podizvajalcev na vseh kulturnih prireditvah Blejsko poletje 2023 – dokumenta, ki bo razjasnil na podlagi česa ste izbrali nastopajoče,

3. poslanih ponudb vseh podizvajalcev, izvajalcev in razpisov ter kje so bili objavljeni,

4. dokumenta o oceni tveganja za lokacijo pomol Velika Zaka – pridobljena dovoljenja direkcije za vodo in ZVKD, pridobitev dovoljenj na policiji,

5. dokumenta o oceni tveganja za lokacijo Straža Bled –pridobljena dovoljenja ZVN in ZVKD, pridobitev dovoljenj na policiji,

6. dokumenta o oceni tveganja za lokacijo trgovski center Bled – pridobitev dovoljenj na policiji in časovna omejitev JRM,

7. dokumenta o dovoljenem obratovalnem času sedežnice na Straži v nočnih urah,

8. odgovora kako mislite preverjati vinjenost gostov na spodnji in zgornji postaji sedežnice na Straži,

9. v primeru, da prireditev nima strehe, zadnje, leve in desne zavese, dokumenta (certifikata), da je vsa uporabljena oprema (kabli, priključki, razdelilci, konektorji, glasbila, ojačevalci, zvočniki, luči) v IP65 in da je lahko uporabljena na prostem, v dežju. Te certifikate je potrebno pridobiti od izbranega podizvajalca,

10. certifikatov in potrdil o kakovosti za tehnično brezhibnost opreme vseh podizvajalcev (TUV ipd.),

11. dokumenta o zavarovalni polici odgovornosti vseh podizvajalcev,

12. dokumenta o statiki in dovoljeni obremenitvi pomola v Veliki Zaki – katero podjetje je opravilo pregled in ali je bil potreben razpis, če kdo vse se je prijavil,

13. dokumenta/pogodbe o zagotavljanju varnosti nastopajočih na pomolu v Veliki Zaki, ki obsega statično ograjo, ki ne dovoljuje dostop do vode na pomolu, kjer so električni priključki 22V,

14. dokumenta/pogodbe z reševalcem iz vode v Veliki Zaki (razpis, če je ta potreben in vsi ponudniki),

15. dokumenta/pogodbe s potapljaško službo v Veliki Zaki (razpis, če je ta potreben in vsi ponudniki),

16. v primeru nezgode kdo nosi odgovornost in v kakšnem deležu. Dokumenti/pogodbe, ki podizvajalce seznanja in zavezuje k temu.

Navedene informacije je prosilec želel prejeti v elektronskem zapisu.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 2/2023 z dne 26. 7. 2023, s katero je prosilcu omogočil dostop do dokumentov, navedenih v 1. (delno), 4. do 6. (delno), 14. ter 15. točki zahteve, v preostalem delu pa je zahtevo prosilca, zaradi neobstoja dokumentov, zavrnil. Dne 2. 8. 2023 je prosilec vložil pritožbo zoper navedeno odločbo organa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se odločbe ne da preizkusiti, saj je izrek nejasen in nedoločen, s tem pa neizvršljiv, s čimer je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zato je IP z odločbo, št. 090-285/2023/2 z dne 19. 9. 2023, pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Organ je v ponovnem odločanju izdal odločbo št. 2-2/2023 z dne 23. 10. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente iz 1. točke zahteve, pri čemer je prekril osebne podatke fizične osebe. Glede 13. točke zahteve je prosilcu posredoval »Dovoljenje Upravne enote Radovljica št. 215-137/2023-6239-8 z dne 29. 6. 2023«, glede 14. in 15. točke zahteve pa je prosilcu posredoval »Soglasje o varovanju poletnih prireditev »Koncerti z razgledom««, pri čemer je zavrnil zahtevo za posredovanje razpisa. Glede ostalih zahtevanih dokumentov iz 2. do 12. in 16. točke je organ zavrnil dostop, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V obrazložitvi je organ povzel zahteve prosilca (15. točk), namen ZDIJZ in definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da »Soglasje o varovanju poletnih prireditev »Koncerti z razgledom««, izvajalca Društva za podvodne dejavnosti Bled (št. 106/2023) z dne 24. 6. 2023 predstavlja vse zahtevane dokumente, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti - izvajanje zaščite in reševanja iz vode na prireditvah v Veliki Zaki in ustrezajo zahtevi prosilca iz 14. in 15. točke zahteve. Organ je navedel, da »Dovoljenje upravne enote Radovljica, št. 215-137/2023-6239- 8 z dne 29. 6. 2023« predstavlja dokument, iz katerega izhajajo pogoji za zagotavljanje varnosti nastopajočih na pomolu v Veliki Zaki, ki obsega statično ograjo, ki ne dovoljuje dostopa do vode na pomolu, kjer so električni priključki 220V in ustreza zahtevi prosilca iz 13. točke. Glede dela zahteve iz 3., 14. in 15. točke, s katerimi je prosilec zahteval dostop do objavljenih razpisov, je organ pojasnil, da so ti bili javno objavljeni in s tem dostopni v prosto dostopnih javnih evidencah na spletni strani www.bled.novice, in sicer na povezavi: »Javni poziv za zbiranje vlog za najem prostora v okviru poletnih prireditev na Jezerski promenadi na Bledu, vrhu Straže in pod tribunami v Zaki«, »Javni poziv za zbiranje vlog za najem stojnic na sejmu slovenske domače in umetnostne obrti na Bledu v terminu Blejskih dni (21.-23. julij 2023)«, zato je zahtevo v tem delu zavrnil in prosilcu posredoval napotilo, kje se zahtevana informacija nahaja. Glede zavrnite 2., 3. in 10. točke zahteve je organ pojasnil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj pri tovrstnih prireditvah ne sodeluje s podizvajalci in z njimi nima sklenjene nobene pogodbe, temveč  je v pogodbenem razmerju le z izvajalcem. Glede na navedeno organ tudi ne razpolaga z morebitnimi ponudbami podizvajalcev (3. točka), prav tako ne razpolaga s certifikati in potrdili o kakovosti za tehnično brezhibnost opreme vseh podizvajalcev TUV ipd. (10. točka), zavarovalnimi policami odgovornosti vseh podizvajalcev (11. točka), ter dokumentacijo/pogodbo, ki podizvajalce v primeru nezgode seznanja in zavezuje k odgovornosti zanjo, vključno s podatkom o deležu (16. točka). Ker organ s podizvajalci neposredno ne sodeluje, z njimi ni v obligacijskem razmerju in posledično od njih tudi ne zahteva dokumentacije, oziroma mu slednji niso dolžni dostaviti kakršnikoli dokumentov in/ali izkazovati ustrezne kakovosti, kar je kvečjemu dolžnost izvajalca, pod pogojem, da je bila to zahteva morebitnega razpisa, na katerem je bil izvajalec izbran, za kar pa je organ ugotovil, da tovrstnih zahtev ni določil. Organ je navedel, da ne razpolaga z dokumentom o oceni tveganja za lokacijo Velika Zaka, Straža Bled in trgovski center Bled, kot tudi ne z dovoljenem DRSV, ZVKD in ZVN ter dovoljenji policije, kar vse je prosilec zahteval v 4., 5. in 6. točki zahteve. Dolžnost pridobitve dokumenta o oceni tveganja ne spada v krog obveznosti zavezanca, temveč (kvečjemu) upravljavca in/ali lastnika objekta in tako ne gre za dokument, ki bi spadal v bazo podatkov, ki jo organ "polni" na podlagi opravljanja javne službe. Nadalje je organ pojasnil, da ne razpolaga z dovoljenjem o obratovalnem času sedežnice ne Straži v nočnih urah (7. točka) in informacijo (npr. protokolom ali kakšnim drugim dokumentom oziroma podatkom) o načinu preverjanja vinjenosti gostov na spodnji in zgornji postaji sedežnice na Straži (8. točka), saj je sedežnica v upravljanju družbe SŽ- Infrastruktura d.o.o., ki razpolaga z vsemi potrebnimi dokumenti, obveznost pridobivanja pa ji nalaga veljavna zakonodaja. Zavezanca obveznost pridobitve teh dokumentov ne zavezuje, zato s temi dokumenti ne razpolaga, saj je sedežnica v upravljanju družbe SŽ-Infrastruktura d.o.o., ki razpolaga z vsemi potrebnimi dokumenti in informacijami, vključno z načinom preverjanja vinjenosti. Organ je navedel, da ne razpolaga z dokumentom (certifikatom), da je v primeru prireditve brez strehe, zadnje, leve in desne zavese, vsa uporabljena oprema (kabli, priključki, razdelilci, konektorji, glasbila, ojačevalci, zvočniki, luči) v IP65 in da je lahko uporabljena na prostem, v dežju (9. točka). Tega dokumenta v okviru razpisa oziroma pred pogodbenih pogajanj organ od izvajalca ni zahteval, zato mu jih izvajalec tudi ni bil dolžan predložiti. Nadalje  je organ pojasnil, da z dokumentom o statiki in dovoljeni obremenitvi pomola v Veliki Zaki s pripadajočim razpisom in dokumentacijo prijaviteljev (12. točka) ne razpolaga, saj zavezanec ni lastnik pomola na Veliki Zaki in zato tudi ni zavezan izvajati postopkov, ki jih zahteva lastništvo in uporaba pomola ter posledično ne pridobiva zahtevanih dokumentov. Organ je še navedel, da dokumenti iz točk 1, 3, 14 in 15 izreka izpodbijane odločbe, dostop do katerih je organ prosilcu ugodil, vsebujejo osebne podatke v smislu 1. točke 4. člena GDPR, ki jih je potrebno varovati v skladu z ZVOP-2, GDPR in 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je jih skladno z določbo 7. člena ZDIJZ prekril in prosilcu omogočil delni dostop do dokumentov, navedenih v prvi točki izreka izpodbijane odločbe.

Dne 26. 10. 2023 je prosilec vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo, v kateri je navedel, da odločbo v celoti zavrača in želi, da se, kot zahtevano, odgovori kronološko v vrstnem redu zastavljenih vprašanj/točk in da se za vsako vprašanje posebej definira odgovor, ki bo jasen in nedvoumen. Prosilec je navedel, da organ ponovno odgovarja pavšalno in ne kronološko po točkah zahteve ter se izogiba odgovorom in posredovanju ustreznih dokumentov.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 2-4/2023 z dne 7. 11. 2023, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je organ, z dopisom št. 090-333/2023/2 z dne 15. 11. 2023, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 20. 11. 2023, v katerem je organ pojasnil, da je v zvezi z zahtevo prosilca pod točko 3 izrek izpodbijane odločbe pravilen (zahteva se zavrne), medtem ko je obrazložitev odločbe napačna, saj organ z zahtevanimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca pod točko 3, ne razpolaga. Organ je pojasnil, da je prosilcu posredoval povezave do razpisov, ki so bili objavljeni v povezavi s Poletnimi prireditvami, razpisi za podizvajalce/izvajalce pa niso bili potrebni. Organ je še pojasnil, da je v zvezi z zahtevami prosilca pod zaporedno številko 14. in 15. napaka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter, da so prosilcu posredovali dokument (soglasje za varovanje na vodi) »Varovanje poletnih prireditev »Koncerti z razgledom«, s prekritimi osebnimi podatki, pri tem pa je navedel, da razpolaga le s posredovanim dokumentom Društva za podvodne dejavnosti Bled, ki je poskrbelo za ustrezno zaščito in reševanje na vodi na lokaciji Zaka Bled, z razpisom pa ne razpolaga, saj ta ni bil potreben.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Po pregledu spisovne dokumentacije in dodatnih pojasnil organa z dne 20. 11. 2023, IP ugotavlja, da obrazložitev izpodbijane odločbe ni skladna z izrekom, zato je IP dopolnil postopek in v nadaljevanju navedel pravilne razloge za odločitev. IP ugotavlja, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, ki se nanašajo na celotno zahtevo prosilca iz 2. do 12. in 16. točke, ni razpolagal, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. IP ob reševanju te pritožbe tudi ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). IP ugotavlja, da tudi ni nobene zakonske podlage, da bi tozadevni dokumenti pri organu morali obstajati. Organ je namreč glede zavrnite zahteve prosilca iz 2. do 12. in 16. točke zahteve pojasnil, da pri tovrstnih prireditvah ne sodeluje s podizvajalci in z njimi nima sklenjene nobene pogodbe, temveč  je v pogodbenem razmerju le z izvajalcem, zato tudi ne razpolaga z morebitnimi ponudbami ali pogodbami podizvajalcev (2. in 3. točka zahteve). Prav tako ne razpolaga z dokumentom o oceni tveganja za lokacijo Velika Zaka, Straža Bled in trgovski center Bled, kot tudi ne z dovoljenem DRSV, ZVKD in ZVN ter dovoljenji policije, kar vse je prosilec zahteval v 4., 5. in 6. točki zahteve. Dolžnost pridobitve dokumenta o oceni tveganja ne spada v krog obveznosti organa, temveč (kvečjemu) upravljavca in/ali lastnika objekta in tako ne gre za dokument, ki bi spadal v bazo podatkov, ki jo organ "polni" na podlagi opravljanja javne službe. Nadalje je organ pojasnil, da ne razpolaga z dovoljenjem o obratovalnem času sedežnice na Straži v nočnih urah (7. točka) in informacijo (npr. protokolom ali kakšnim drugim dokumentom oziroma podatkom) o načinu preverjanja vinjenosti gostov na spodnji in zgornji postaji sedežnice na Straži (8. točka), saj je sedežnica v upravljanju družbe SŽ-Infrastruktura d.o.o., ki razpolaga z vsemi potrebnimi dokumenti, obveznost pridobivanja pa ji nalaga veljavna zakonodaja. Organ obveznost pridobitve teh dokumentov ne zavezuje, zato s temi dokumenti tudi ne razpolaga. Organ je tudi pojasnil, da ne razpolaga z dokumentom (certifikatom), da je v primeru prireditve brez strehe, zadnje, leve in desne zavese, vsa uporabljena oprema (kabli, priključki, razdelilci, konektorji, glasbila, ojačevalci, zvočniki, luči) v IP65 lahko uporabljena na prostem, v dežju (9. točka). Tega dokumenta v okviru razpisa oziroma predpogodbenih pogajanj od izvajalca ni zahteval, zato mu jih izvajalec tudi ni bil dolžan predložiti. Organ je navedel, da ne razpolaga s certifikati in potrdili o kakovosti za tehnično brezhibnost opreme vseh podizvajalcev TUV ipd. (10. točka), zavarovalnimi policami odgovornosti vseh podizvajalcev (11. točka) in dokumentom o statiki in dovoljeni obremenitvi pomola v Veliki Zaki, s pripadajočim razpisom in dokumentacijo prijaviteljev (12. točka), saj organ ni lastnik pomola na Veliki Zaki in zato tudi ni zavezan izvajati postopkov, ki jih zahteva lastništvo in uporaba pomola, posledično tudi ne pridobiva zahtevanih dokumentov. Organ je še pojasnil, da ne razpolaga z dokumentacijo/pogodbo, ki podizvajalce v primeru nezgode seznanja in zavezuje k odgovornosti zanjo, vključno s podatkom o deležu (16. točka), saj, kot že navedeno, organ s podizvajalci neposredno ne sodeluje, z njimi ni v obligacijskem razmerju in posledično od njih tudi ne zahteva dokumentacije, oziroma mu slednji niso dolžni dostaviti nobenih dokumentov in/ali izkazovati ustrezne kakovosti, kar je kvečjemu dolžnost izvajalca, pod pogojem, da je bila to zahteva morebitnega razpisa, na katerem je bil izvajalec izbran, za kar pa je organ ugotovil, da tovrstnih zahtev ni določil. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati zahtevanih dokumentov, saj organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca  v tem delu zavrniti.

IP nadalje ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval pogodbe o sodelovanju vseh izvajalcev/nastopajočih na vseh kulturnih prireditvah Blejsko poletje 2023 s prekritimi osebnimi podatki (1. točka zahteve), Dovoljenje Upravne enote Radovljica št. 215-137/2023-6239-8 z dne 29. 6. 2023 (13. točka zahteve) in dokument »Varovanje poletnih prireditev »Koncerti z razgledom« s prekritimi osebnimi podatki (14. in 15. točka zahteve).

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca iz 1., 14. in 15. točke skliceval na varstvo osebnih podatkov, je IP v nadaljevanju presojal, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu delno zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP je tako ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Ob tem IP pojasnjuje, da navedeno velja le za osebne podatke fizičnih oseb, kar pa ne velja za pravne osebe (samostojni podjetnik ali gospodarska družba ali državni organ oz. občina), saj v tem primeru ni mogoče govoriti o osebnih podatkih, saj se osebni podatki lahko nanašajo zgolj na konkretne posameznike, torej fizične osebe.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ neupravičeno zavrnil dostop do podatkov, ki se nanašajo na naslov, matično številko, davčno številko, transakcijski račun in banko pravnih oseb, saj ne gre za osebne podatke. IP pojasnjuje, da skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21 in 18/23 – ZDU-1O, v nadaljevanju ZGD-1), Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B, 19/15, 54/17 in 18/23 – ZDU-1O, v nadaljevanju ZPRS-1) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1) kot varovanih osebnih podatkov tudi ni mogoče šteti imen in priimkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. IP je z vpogledom v poslovni register Slovenije (v nadaljevanju PRS) na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (dostopen na www.ajpes.si) ugotovil, da so vanj vpisani zastopniki pravnih oseb, prav tako so navedeni podatki o naslovu, matični številki, davčni številki, transakcijskem računu in banki pravnih oseb, zato navedeni podatki, niso varovani osebni podatki, posledično jih mora organ prosilcu razkriti.

Nadalje IP pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.

Splošna uredba o varstvu podatkov ne varuje osebnih podatkov na splošno, temveč omogoča le preprečevaje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, tako varstvo uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t. i. varovane osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali določeni podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo je organ povzel in na tej podlagi že razkril določena imena in priimke posameznikov iz posredovanih dokumentov. V posredovanih pogodbah o sodelovanju je tako naveden tudi ime in priimek javne uslužbenke, pri kateri gre za podatke v zvezi z opravljanjem nalog iz delovnega razmerja, zato ni razloga za prekritje teh podatkov. Glede na navedeno mora organ posredovati prosilcu tudi ime in priimek javne uslužbenke, ki je s strani organa navedena v pogodbah o sodelovanju za nadzor in koordinacijo. Nadalje IP ugotavlja, da iz posredovanih dokumentov izhajajo tudi imena in priimki zaposlenih v gospodarskih družbah (ne  gre za javne uslužbence, zato zanje ne velja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), za katere pa je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru ni podane pravne podlage, ki bi dopuščala njihovo razkritje javnosti, skladno s 6. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov. Upoštevajoč zgoraj navedeno gre pri navedenih podatkih za varovane osebne podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij, posledično pa organ teh podatkov ne sme posredovati prosilcu. Glede na vse navedeno je IP pritožbi prosilca glede navedenih osebnih podatkov, za katere obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje, ugodil in na podlagi drugega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede ostalih pritožbenih navedb prosilca IP pojasnjuje, da se do njih ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za ta postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Upoštevaje vse navedeno je IP delno ugodil pritožbi prosilca, odločbo organa na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, delno odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP, v skladu s tretjim odstavkom 248. člena ZUP (izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi), kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka