prosilec - Javni zavod Turizem Bled

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta delno ugodil zahtevi prosilca po posredovanju določenih dokumentov. IP je ugotovil, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj ni ugotovil, kateri so konkretni dokumenti, o katerih odloča, posledično pa se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se moral. Ker se izpodbijane odločbe ni dalo preizkusiti, je IP pritožbi ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-284/2023/2

Datum: 19. 9. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), z dne 2. 8. 2023, zoper odločbo Javnega zavoda Turizem Bled, Ljubljanska cesta 27, 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 2/2023 z dne 26. 7. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 2. 8. 2023 se ugodi. Odločba Javnega zavoda Turizem Bled, št. 2/2023 z dne 26. 7. 2023, se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek, ki mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od vročitve te odločbe.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 29. 6. 2023 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje:

1. pogodb o sodelovanju vseh izvajalcev/nastopajočih na vseh kulturnih prireditvah Blejsko poletje 2023,

2. pogodb o sodelovanju vseh podizvajalcev na vseh kulturnih prireditvah Blejsko poletje 2023 – dokumenta, ki bo razjasnil na podlagi česa ste izbrali nastopajoče,

3. poslanih ponudb vseh podizvajalcev, izvajalcev in razpisov ter kje so bili objavljeni,

4. dokumenta o oceni tveganja za lokacijo pomol Velika Zaka – pridobljena dovoljenja direkcije za vodo in ZVKD, pridobitev dovoljenj na policiji,

5. dokumenta o oceni tveganja za lokacijo Straža Bled –pridobljena dovoljenja ZVN in ZVKD, pridobitev dovoljenj na policiji,

6. dokumenta o oceni tveganja z alokacijo trgovski center Bled – pridobitev dovoljenj na policiji in časovna omejitev JRM,

7. dokumenta o dovoljenem obratovalnem času sedežnice na Straži v nočnih urah,

8. odgovora kako mislite preverjati vinjenost gostov na spodnji in zgornji postaji sedežnice na Straži,

9. v primeru, da prireditev nima strehe, zadnje, leve in desne zavese, dokumenta (certifikata), da je vsa uporabljena oprema (kabli, priključki, razdelilci, konektorji, glasbila, ojačevalci, zvočniki, luči) v IP65 in da je lahko uporabljena na prostem, v dežju. Te certifikate je potrebno pridobiti od izbranega podizvajalca,

10. certifikatov in potrdil o kakovosti za tehnično brezhibnost opreme vseh podizvajalcev (TUV ipd.),

11. dokumenta o zavarovalni polici odgovornosti vseh podizvajalcev,

12. dokumenta o statiki in dovoljeni obremenitvi pomola v Veli Zaki – katero podjetje je opravilo pregled in ali je bil potreben razpis, če kdo vse se je prijavil,

13. dokumenta/pogodbe o zagotavljanju varnosti nastopajočih na pomolu v Veliki Zaki, ki obsega statično ograjo, ki ne dovoljuje dostop do vode na pomolu, kjer so električni priključki 22V,

14. dokumenta/pogodbe z reševalcem iz vode v Veli Zaki (razpis, če je ta potreben in vsi ponudniki),

15. dokumenta/pogodbe s potapljaško službo v Veli Zaki (razpis, če je ta potreben in vsi ponudniki ter

16. v primeru nezgode kdo nosi odgovornost in v kakšnem deležu. Dokumenti/pogodbe, ki podizvajalce seznanja in zavezuje k temu.

Navedene informacije je prosilec želel prejeti v elektronskem zapisu.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 2/2023 z dne 26. 7. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je:

- omogočil dostop do dokumentov, navedenih v 1. (delno), 4. do 6. (delno), 14. ter 15. točki zahteve,

- zaradi neobstoja zavrnil dostop do dokumentov, navedenih v 1. (delno), 2., 3., 4. do 6. (delno), 7., 9., 10., 11., 12., 13. točki zahteve ,

- z obrazložitvijo, da prosilec prosi za odgovore na vprašanje in ne posredovanja dokumentov, zavrnil 8. in 16. točko zahteve.

Dne 2. 8. 2023 je prosilec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo. Navaja, da dokumenti, do katerih mu je organ omogočil dostop, niso dokumenti, ki jih je zahteval ter da mu organ ni omogočil dostopa do dokumentov na način, kot je to zahteval. Dodaja, da želi, da se za vsako točko definira odgovor, ki bo jasen in nedvoumen. Pritožbi je priložil tudi analizo pomanjkljivosti za vsako točko posebej.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba je utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP je ob preizkusu po uradni dolžnosti ugotovil, da se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Izrek izpodbijane odločbe je namreč nejasen in nedoločen, s tem pa neizvršljiv. Iz njega namreč ni razvidno, o katerih dokumentih je organ odločal in katere je prosilcu posredoval ter v kakšnem obsegu, temveč je organ zgolj opisno povzel posamezne dele zahteve prosilca. Navedeno je v nasprotju z določbo prvega odstavka 213. člena ZUP, ki pravi, da se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 z dne 25. 5. 1995 postane pravnomočen le izrek odločbe. Da mora biti izrek odločbe jasen in določen, saj je le takšen izrek odločbe lahko izvršljiv, izhaja tudi iz sodbe in sklepa Upravnega sodišča RS št. U 1353/2001 z dne 9. 4. 2003. Kadar se odloča o več različnih delih zahtevka, ki so med seboj ločljivi oz. o več zahtevkih, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Če izrek ni jasen oz. določen, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita.

V konkretnem primeru bi organ moral izrek razdeliti na več točk in jasno navesti, o katerih dokumentih je v zvezi s posameznim delom zahteve prosilca odločal. Šele v tako oblikovanem izreku bi bilo nedvoumno jasno, ali in v katerem delu se dokumenti iz izreka odločbe ujemajo z dokumenti iz obrazložitve odločbe, ki je v konkretnem primeru prav tako pomanjkljiva. Obrazložitev namreč ne vsebuje elementov, ki prosilcu omogočajo presojo o pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilni uporabi materialnega prava. Navedeno pomeni, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, saj ni razvidno, kateri dokumenti so bili predmet presoje organa. Zaradi skoposti obrazložitve, ki bi se nanašala na konkretni primer in obrazložitev razlogov, je organ v postopku zagrešil bistvene kršitve pravil postopka. IP ugotavlja, da je podan razlog po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ker je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, zaradi česar se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in jo je treba odpraviti.

ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. Ker je IP ugotovil, da je v obravnavani zadevi v postopku na prvi stopnji prišlo do absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, je treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

V ponovljenem postopku je tako organ dolžan jasno opredeliti, kateri posamezni dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca in so bili predmet njegove presoje in zahtevane dokumente presoditi z vidika obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem, mora presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22; v nadaljevanju Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa.

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno napolnil vsebino obrazložitve in predvsem opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so predmet presoje in niso prosto dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št… . se prekrije ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. IP pojasnjuje, da v kolikor organ prosilcu skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ posreduje napotilo kje se informacija nahaja, se v takšnem primeru obveznost organa nanaša le na posredovanje napotila, ne pa tudi dokumentov. Navedeno stališče izhaja iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1429/2011-20 z dne 6. 6. 2012 (7. točka). Ne glede na navedeno pa se mora napotitev nanašati na individualno zahtevan dokument, tako da prosilec lahko enostavno in hitro dostopa do njega. Zato mora organ prosilcu ob napotitvi ponuditi neposredno preverjeno delujočo povezavo do zahtevanega dokumenta ali opis, kje se nahaja posamezen dokument, ali pa upoštevati način seznanitve, ki jo je zahteval prosilec. V izreku je treba odločiti tudi o stroških postopka.

Nadalje IP izpostavlja, da mora organ, kadar ne gre za primer iz prvega odstavka a26.a člena ZDIJZ, v formalnem postopku dostopa do informacij javnega značaja, v skladu z določbo 44. člena ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa, zato mora v postopek pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

V zvezi z navedbo organa, da pogodb o sodelovanju izvajalcev in podizvajalcev iz 1. in 2. točke zahteve nima, saj slednje s potencialnimi izvajalci/podizvajalci še niso bile sklenjene (enako organ ugotavlja tudi glede ponudb izvajalcev/podizvajalcev v 3. točki zahteve) ter v zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da so bili nekateri dogodki že izvedeni, pri čemer ni jasno, na podlagi česa se je potem organ dogovoril glede zneska in načina plačila, če ni sklenil pogodb, IP dodaja, da se v ponovljenem postopku zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko v upravni zadevi še ni bilo odločeno. Pri izdaji nove odločbe v ponovljenem postopku je organ dolžan upoštevati pravno in dejansko stanje, ki je bilo ob izdaji odpravljene odločbe, saj bo nova odločba po svojem pravnem učinku nadomestila odpravljeno odločbo. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. II U 350/2018-9 z dne 12. 6. 2020.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek (1. točka izreka te odločbe). Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno uporabiti materialno pravo in ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa odpraviti postopkovne kršitve in upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP ter napotila IP.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka