prosilec - Javne službe Ptuj d.o.o.

POVZETEK:

Prosilec je pri organu, to je javnemu podjetju, zahteval podatke o izplačanih plačah in prejemkih za posameznega zaposlenega. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov. IP je tej odločitvi sledil, ker je ugotovil, da pri organu zaposleni niso javni uslužbenci, niso del ZSPJS in ZJU, zato njihove plače niso javne. Posledično je IP pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-472/2024/2

Datum: 17. 12. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………………..(v nadaljevanju: prosilec) z dne 27. 11. 2024, zoper odločbo Javnih služb Ptuj, d.o.o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: organ), št. 3_IJZ/2024_1 z dne 19. 11. 2024, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 27. 11. 2024 zoper odločbo Javnih služb Ptuj, d. o. o., št. 3_IJZ/2024_1 z dne 19. 11. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Organ je dne 25. 10. 2024 s strani Mestne občine Ptuj v reševanje prejel zahtevo prosilca z dne 21. 10. 2024, s katero je ta zahteval »fotokopije vseh uradnih listin v naravi, potne naloge in obračun plač z obračunanimi
dnevnicami, malice, obračunano kilometrino, z vsemi dodatki, za zaposlenega pri organu…………………………….

O zahtevi prosilca je organ dne 19. 11. 2024 izdal odločbo št. 3_IJZ/2024_1, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je pojasnil, da je Mestna občina Ptuj ugotovila, da je imenovani bil zaposlen na Mestni občini Ptuj………., zato bo ta organ obravnaval zahtevano informacijo do omenjenega datuma. V nadaljevanju je bil imenovani zaposlen na Javnih službah Ptuj d. o. o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj, zato je
Mestna občina Ptuj, v skladu z 20. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, kot organu, ki je v delu predmetne zahteve, pristojen organ (Javne službe Ptuj, d.o.o.) za njeno reševanje, zahtevo odstopila. Pri obravnavi zahteve prosilca je organ ugotovil, da ne glede na to, da ZDIJZ izhaja iz načela prostega dostopa do informacij javnega značaja, pa posebej in taksativno navaja izjeme od tega. Organ je po preučitvi zahteve, v skladu s 26. členom ZDIJZ ugotovil, da zahteva, ki se nanaša na posredovanje zahtevanih podatkov, predstavlja,

v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, izjemo. Izpostavljena izjema določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil opredeljen kot osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Prosilec je od organa zahteval fotokopije vseh uradnih listin, v naravi potne naloge in obračun
plač z obračunanimi dnevnicami, malico, obračunano kilometrino z vsemi dodatki za imenovanega
zaposlenega v obdobju 1. 10. 2014 do 22.10. 2023. Podatek o plači in drugih izplačilih zaposlenega v javnem podjetju, organu, predstavlja njegov osebni podatek, ki ga sme delodajalec (organ) obdelovati le ob izpolnjevanju pogojev, določenih v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) oziroma z izkazanim upravičenim razlogom. Torej, na podlagi osebne privolitve ali zakona. Pri obdelavi osebnih podatkov je tako treba upoštevati tudi področno zakonodajo. Tako so npr. plače z dodatki in druga izplačila vezana na zaposlenega v javnem sektorju v skladu z 38. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) javne, v zasebnem sektorju pa plače zaposlenih predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. ZSPJS določa, da javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, kot je organ, torej Javne službe Ptuj, d.o.o., niso del javnega sektorja po tem zakonu. Torej za te pravne subjekte ne veljajo določbe 38. člena ZSPJS o javnosti plač v javnem sektorju, saj zaposleni pri teh pravnih subjektih (v tem primeru Javnih službah Ptuj, d.o.o.), niso javni uslužbenci. Navedeno pomeni, da se, upoštevaje 28. člen ZGJS, v takšnem primeru uporabljajo predpisi, ki veljajo za delovna razmerja v zasebnem sektorju, to so Zakon o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe. V teh predpisih pa ni določb, ki bi določale, da so plače zaposlenih in ostala izplačila, javni. Iz zapisanega izhaja, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, torej tudi razkrivajo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, na katerega se osebni podatek nanaša. Podatek o plači zaposlenega v zasebnem sektorju je njegov (varovani) osebni podatek. Tako kot drugi osebni podatki se lahko obdeluje, če tako določa zakon ali če je v obdelavo privolil posameznik, na katerega se osebni podatek nanaša. Organ v konkretnem primeru ni našel pravne podlage za razkritje vseh uradnih listin, to je potnih nalogov in obračunov plač z obračunanimi dnevnicami, malico, obračunano kilometrino z vsemi dodatki za imenovanega zaposlenega v obdobju 1. 10. 2014 oz. 31. 10. 2015 do 22. 10. 2023, saj predmetni osebni podatki predstavljajo varovane osebne podatke. Hkrati organ
ne razpolaga z osebno privolitvijo osebe, na katero se zahtevani osebni podatki nanašajo. Na podlagi vsega navedenega je organ prosilčevo zahtevo za dostop do informacije javnega značaja zavrnil. Organ je ob tem odločil, da posebni stroški v postopku niso nastali.

Zoper odločbo organa št. 3_IJZ/2024_1 z dne 19. 11. 2024 je prosilec dne 27. 11. 2024 vložil pritožbo (dalje izpodbijana odločba). Ne strinja se z zavrnitvijo dostopa, ker meni, da je organ napačno uporabil materialno pravo in da ne gre za izjemo varstva osebnih podatkov. Navaja, da je organ javno podjetje, ki izvaja javne službe in je že zato podvrženo načelu javnosti. Poudarja, da gre pri imenovanem uslužbencu, za katerega zahteva podatke, za nekdanjega direktorja občinske uprave in trenutnega župana občine. Po njegovem to kaže na sum kršitve protikorupcijske klavzule in kršitev integritete po določbah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, prav tako pa je po laičnem pritožnikovem prepričanju podana opcija županove prekoračitve pooblastil kot pooblastil organa - Javnega podjetja Ptuj, kajti iz spletne strani ERAR (prej Supervizor) izhaja, da je občina Hajdina (/plačnik/76589), organu - Javne službe Ptuj (/prejemnik/3441890000), slednja matična št. je registrirana pri Okrožnem sodišču Ptuj), ko je bil tudi pri organu istočasno zaposlen - do sedaj plačala v več časovnih obdobjih skupnih plačil v višini 1.273.630,18 EUR in to za odvoz smeti in drugih javnih storitev, torej storitev, ki jih organ opravlja na podlagi prej navedene registracije pri Okrožnem sodišču Ptuj, kar pa so dodatni neizpodbitni razlogi, da opravlja organ javne storitve v imenu in račun več občin, kot same občine Hajdina, katere občan je tudi pritožnik (prosilec). Meni, da je posledično njegova zahteva utemeljena.

Pritožbo prosilca je organ dne 16. 12. 2024 odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, niti ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje v smislu 4. člena ZDIJZ. Sporno je, ali je organ zahtevo prosilca pravilno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, to je izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da prosilec zahteva osebne podatke ter je s tem v zvezi pravilno navedel tudi zakonsko podlago, torej definicijo osebnega podatka, definicijo obdelave osebnih podatkov ter pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov, česar IP, v izogib ponavljanju, ponovno ne navaja.

Ker je vsak podatek, ki se nanaša na posameznika, osebni podatek, IP ugotavlja, da je tudi za obdelavo podatkov, ki jih zahteva prosilec (to je potnih nalogov in obračunov plač z obračunanimi dnevnicami, malico, obračunano kilometrino z vsemi dodatki za imenovanega v obdobju 1. 10. 2014 do 22.10. 2023) potrebna pravna podlaga v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Kot je pravilno navedel organ v izpodbijani odločbi, zaposleni pri organu niso javni uslužbenci. Poleg tega, kar je organ navedel v izpodbijani odločbi, IP še dodaja, da to izhaja tudi iz prvega, drugega in tretjega odstavka 3. člena Zakona o javnih uslužbencih – ZJU, ki določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor po tem zakonu sestavljajo državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi te druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu.

Določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki dopušča razkritje osebnih podatkov, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, tako v obravnavanem primeru ne pride v poštev. Tako je IP sledil odločitvi organa v izpodbijani odločbi, da za razkritje osebnih podatkov v obravnavanem primeru ni najti pravne podlage.

K nasprotnemu IP ne prepričajo niti pritožbene navedbe prosilca, da gre za nekdanjega direktorja občinske uprave in za župana (prej nepoklicnega, sedaj poklicnega). Podatki, ki jih v obravnavani zadevi prosilec zahteva od organa, namreč niso niti v zvezi z delovnim razmerjem direktorja občinske uprave niti v zvezi z opravljanjem javne funkcije župana, ampak se nanašajo na imenovanega kot zaposlenega pri organu. Kot že navedeno, pri organu zaposleni niso javni uslužbenci in so glede podatkov o plačah in drugih prejemkov izenačeni z zaposlenimi v zasebnem sektorju, kar pomeni, da so njihovi osebni podatki s tem v zvezi varovani. Zakonodajalec (v ZJU in ZSPJS) je namreč zanje izrecno določil, da niso javni uslužbenci in glede tega vprašanja (javnosti plač in prejemkov) niso del javnega sektorja. O vprašanju, ali so podatki o zaposlenih v javnih podjetjih (tudi podatki o njihovih plačah) prosto dostopne informacije javnega značaja, je IP sicer že večkrat odločal in zavzel stališče, da gre za varovane osebne podatke (tako npr. v odločbi IP št. 090-110/2023 z dne 8. 5. 2023, št. 090-82/2022 z dne 14. 3. 2022, št. 090-197/2017, št. 090-95/2022 z dne 10. 5. 2022 in št. 090-82/2022 z dne 14. 3. 2022), s čimer IP tudi v tej zadevi sledi svoji praksi.

Kot brezpredmetne za ta postopek pa je IP štel pritožbene navedbe prosilca v delu, v katerem ta zatrjuje kršitev določb protikorupcijske klavzule in kršitev integritete po določbah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. IP v tem delu namreč ni pristojen organ, te navedbe pa hkrati ne vplivajo na presojo glede proste dostopnosti do zahtevanih podatkov, ker zanje niso relevantne.

Upoštevaje vse zgoraj navedeno, je IP zaključil, da je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, treba zavrniti in potrditi izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke