prosilec - Javne službe Ptuj d.o.o.

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilec zahteval posredovanje dokumentacije v zvezi z nabavo zemeljskega plina, ki se uporablja v proizvodnji toplote. Organ je dostop zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja organa. V pritožbenem postopku je IP primarno razjasnil vprašanje, s katerimi dokumenti organ razpolaga in v delu pritožbo zavrnil, ker ni podan kriterij materializirane oblike. V preostalem delu je IP ugotovil, da ni podan že prvi pogoj zatrjevane izjeme, zlasti glede zahtevanih pogodb, ki izkazujejo pravni posel med dvema strankama. Ob tem je IP opozoril, da ne gre pa spregledati niti dejstva, da je bil okvirni sporazum o dobavi zemeljskega plina sklenjen po postopku javnega naročanja, zaradi česar mora biti takšna pogodba oziroma v danem primeru okvirni sporazum, javen že na podlagi četrtega odstavka 10. člena in petega odstavka 10.a člena ZDIJZ. Tudi glede zahtevanega zapisnika je IP ugotovil, da po vsebini ne gre za informacije o notranjem delovanju organa. IP je nadalje ugotovil, da organ v izpodbijani odločbi tudi ni pojasnil, kakšna škoda oz. motnja bi z razkritjem zahtevanih pogodb in zapisnika nastala, saj je zgolj na splošno navedel, da bi razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo v javnosti nepotrebne nesporazume in izkrivljeno sliko načina dela organa, čemur pa se je po oceni IP mogoče enostavno izogniti z dodatnim pojasnilom organa, kar sicer ni njegova dolžnost, je pa način, da se izogne temu, kar organ skrbi. Vsekakor pa »nesporazum« ne more biti razlog, da se zavrne dostop do zahtevanih informacij. Ključno je, da pogodbe izkazujejo informacijo o strošku nabave zemeljskega plina, kar je organ dolžan zagotoviti kot izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo, to pa pomeni, da gre za storitev, ki se izvaja v javnem interesu, pri tem pa zahtevana cena za zemeljski plin nedvomno pomembno vpliva na izvajanje te javne službe.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-100/2024/6

Datum:  5. 4. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 1. 3. 2024, zoper odločbo Javnih služb Ptuj, podjetja za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj (v nadaljevanju organ), št. 1_IJZ/2024_1 z dne 22. 2. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 1. 3. 2024 se delno ugodi in se odločba Javnih služb Ptuj, podjetja za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o., št. 1_IJZ/2024_1 z dne 22. 2. 2024 v prvi točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati:

-            Okvirni sporazum o dobavi zemeljskega plina, številka 353/2023, z dne 16. 8. 2022 oz. 25. 7. 2022, pri čemer je dolžan pri 7. členu, v drugi in tretji vrstici, prekriti: ime in priimek ter elektronski naslov,

-            Krovno pogodbo za nakup in prodajo zemeljskega plina št. C0026369-GSI1-053668 z dne 23. 6. 2023 in prilogo h krovni pogodbi: Posamično pogodbo za nakup in prodajo zemeljskega plina št. GAS-2023-6867 z dne 23. 6. 2023, pri čemer je dolžan pri XI. KONČNE DOLOČBE, v tretji vrstici prekriti elektronski naslov,

-           zapisnik Nadzornega sveta z dne 24. 7. 2022, pri čemer je dolžan v tretjem odstavku »Dnevnega reda« prekriti telefonsko številko in elektronski naslov ter ime in priimek pri »zapisala« (spodaj levo),

-           Izvoz iz registra osnovnih sredstev Javnih služb Ptuj, d.o.o. z dne 21. 3. 2024.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 29. 1. 2024 na organ podal zahtevo z dne 25. 1. 2024 za posredovanje dokumentacije v elektronski obliki, v zvezi z nabavo zemeljskega plina, ki se uporablja v proizvodnji toplote, in sicer:

1.     za koledarsko leto 2023:

Ø  pogodbo z dobaviteljem o dobavi zemeljskega plina v letu 2023,

Ø  zapisnik nadzornega sveta gospodarske družbe Javne službe Ptuj d.o.o. na katerem piše, da je nadzorni svet soglašal s tem nakupom. Podatke na tem zapisniku, za katere organ misli, da so poslovna skrivnost ali pa spadajo pod varstvo osebnih podatkov, lahko prekrije. Ta zapisnik zahteva zato, ker je v odločitvi organa številka: JN-2022/004_DNS_ZP _ 001, z dne 14.7.2022, za oddajo javnega naročila za nabavo zemeljskega plina podjetju Geoplin, d.o.o.. Cesta Ljubljanske brigade 11,1000 Ljubljana, zapisano sledeče: »Pogodba o izvedbi predmetnega naročila se sklene po pridobitvi soglasja za sklenitev pogodbe s strani naročnikovega nadzornega sveta«.

2.     za koledarsko leto 2024:

Ø  odločbo, na kateri je zapisana odločitev o nabavi zemeljskega plina v letu 2024,

Ø  pogodbo z dobaviteljem o dobavi zemeljskega plina v letu 2024,

Ø  zapisnik nadzornega sveta gospodarske družbe Javne službe Ptuj d.o.o. na katerem piše, da je nadzorni svet soglašal s tem nakupom. To v primeru, da je nadzorni svet imel kakršen koli vpliv pri odločitvi o nabavi.

3.

Prosilec je navedel, da je organ s 1. 7. 2023 povišal fiksni del cene toplote za 26 %. To je utemeljil z aktiviranjem nove investicije, rekonstrukcijo kotlovnice. Kar se je odrazilo v povišanju upravičenih stroškov v delu amortizacije in posledično v povišanju fiksne tarifne postavke. Agencija za energijo je na podlagi zahteve distributerja za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote zaradi tehnološke spremembe 29. 6. 2023 izdala tudi soglasje k izhodiščni ceni.

Glede na navedeno je prosilec zahteval naslednje podatke:

-  seznam osnovnih sredstev in njihovih nabavnih vrednosti z letnimi procenti amortizacije in skupno letno izračunano vrednost amortizacije, ki je zajeta v povečanju upravičenih stroškov,

-  koliko let se bo ta amortizacija obračunavala odjemalcem toplote,

-  višino odhodkov zaradi financiranja te investicije, ki so zajeti v povečanju upravičenih stroškov,

-   koliko let se bodo ti odhodki obračunavali odjemalcem toplote.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 1_IJZ/2024_1 z dne 24. 1. 2023, s katero je v prvi točki izreka povzel zahtevo prosilca in odločil, da se v celoti zavrne, ker so zahtevane informacije opredeljene kot podatek, ki je bili sestavljen v zvezi z dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri dejavnosti organa, tako, da bi jih prosilec uporabil za namene informiranja občanov Mestne občine Ptuj na način, da bi povzročil motnje pri dejavnosti organa in nastanek škode. Organ je odločil, da posebni stroški niso nastali.

V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo in določbe ZDIJZ ter v nadaljevanju preveril, ali razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva. Organ je ugotovil, da delno razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva ter da se te informacije obenem delno nahajajo v materializirani obliki. Zahtevane informacije temeljijo na za koledarsko leto 2023 sklenjeni pogodbi z dobaviteljem o dobavi zemeljskega plina, zapisniku nadzornega sveta organa v zvezi s soglasjem za dobavo zemeljskega plina, za leto 2024, odločbo o dobavi zemeljskega plina in pogodbo ter zapisnik nadzornega sveta organa, na katerem piše, da je nadzorni svet soglašal z nakupom ter seznam osnovnih sredstev in nabavnih vrednosti z letnimi procenti amortizacije in skupno letno izračunano vrednost amortizacije, v zvezi z rekonstrukcijo kotlovnice, ki je zajeta v povečanju upravičenih stroškov, podatek o letih obračunavanja amortizacije, višino odhodkov zaradi te investicije zajetih v upravičenih stroških ter podatek o številu let obračuna teh odhodkov odjemalcem toplote. Organ se je v nadaljevanju opredelil do delovnega področja organa, kot enega izmed osnovnih pogojev, ki mora biti izpolnjen, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja in se skliceval na register zavezancev, iz katerega izhaja, da je zavezanec po ZDIJZ na več različnih pravnih podlagah (npr. gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava, javno podjetje, ki je izvajalec javne službe na podlagi splošnega akta - Odlok o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj; javno podjetje, ki je izvajalec javne službe oskrbe s toplotno energijo, na podlagi pogodbe o podelitvi koncesije itd.). Ob sklicevanju na navedeni odlok in Akt o ustanovi organa, je organ utemeljil, da je zavezan kot izvajalec javne službe po 1. členu ZDIJZ, zahtevani dokumenti pa se nanašajo na izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb, ki jih opravlja organ in so nastali v okviru izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb in kot taki sodijo v delovno področje organa kot izvajalca lokalnih gospodarskih javnih služb. Organ je dne 10. 7.2012 sklenil »Pogodbo o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrba s toplotno energijo« z Mestno občino Ptuj, kot koncedentom. Predmet pogodbe je opredelitev načina opravljanja izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrba s toplotno energijo (v nadaljevanju: predmetne GJS). Koncedent s koncesijsko pogodbo pooblašča koncesionarja, da v svojem imenu in za svoj račun opravlja predmetno gospodarsko javno službo, ki obsega storitve, ki so določene v vsakokratnem veljavnem odloku, ki ureja izvajanje predmetne gospodarske javne službe na območju Mestne občine Ptuj. Pogodba določa tudi, da vsebina predmetne gospodarske javne službe obsega tudi druge storitve, ki jih pogodbeni stranki dogovorita z dodatkom k tej pogodbi v času izvajanja pogodbe.

V12. členu Pogodbe so določene obveznosti koncesionarja -organa, ki so predvsem:

•             izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje predmetne GJS, v skladu s predpisi in v javnem interesu,

•             upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe,

•'         skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe,

Izbirna gospodarska javna služba oskrbe s toplotno energijo pomeni proizvodnjo toplotne energije, distribucijo toplotne energije, itd. Upoštevaje navedeno je organ ugotovil, da so določeni zahtevani podatki načeloma bili pridobljeni v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa (tj. javne službe), kar posledično pomeni, da so del delovnega področja organa kot ga zahteva ZDIJZ v smislu definicije informacije javnega značaja. Ne glede na zgornje ugotovitve, pa je organ po preučitvi zahteve, v skladu s 26. členom ZDIJZ odločil, da zahteva, ki se nanaša na posredovanje zgoraj navedenih podatkov, predstavlja izjemo v skladu z 11. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pojasnil je, da podatki, ki jih prosilec zahteva, lahko povzročijo motnje pri dejavnosti organa. Subjektivno predstavljanje že v preteklosti predloženih podatkov prosilcu in dejstev brez dejanske osnove in izven poklicnih standardov, na žaljiv način, tudi medijsko, kot je bilo s strani prosilca v zadnjih šestih letih večkrat izvedeno, kar izhaja tudi iz že izdanih odločb organa iz področja ZDIJZ in odločb IP, je organu že povzročilo pravno priznano škodo - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe (183. člen Obligacijskega zakonika). Ni pričakovati, da prosilčevo ravnanje v konkretnem primeru ne bi spet povzročilo v javnosti nepotrebnih nesporazumov, izkrivljeno sliko načina dela organa, s tem pa motnje pri delu organa, zato je organ zahtevo prosilca zavrnil. Posebni stroški niso nastali.

Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 1. 3. 2024, v kateri je navedel, da je njegova zahteva povezana s proizvodnjo in distribucijo toplote v Mestni občini Ptuj, ki jo gospodarska javna družba Javne službe Ptuj d.o.o. opravlja kot izbirno gospodarsko javno službo. Zahtevani podatki vplivajo na oba dela cene toplotne energije, na variabilni del cene toplote in na fiksni del cene toplote, ki jo gospodarska družba proizvaja in distribuira. To so podatki, ki so nastali na osnovi izvajanja gospodarske javne službe in kot je organ zapisal z zahtevanimi dokumenti, tudi razpolaga v materializirani obliki. Prosilec meni, da je v podporo njegovi trditvi, zakaj je zavrnilna odločba napačna,

razloženo v odločbi IP številka : 090-62/2023/2  z dne 13.3.2023, na katero se sklicuje.

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo odločitvijo, zato jo je z dopisom št. SMZ-8/2024 z dne 21. 3. 2024 s prilogami, poslal v odločanje IP. Ob tem je ugotovil, da je odločba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kriterij materializirane oblike

IP primarno ugotavlja, da je organ v prvi točki izreka izpodbijane odločbe, v kateri je povzel zahtevo prosilca, dostop do zahtevanih informacij oziroma dokumentov zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja organa. V izreku odločbe torej ni navedeno, da s katerim od zahtevanih dokumentov organ ne razpolaga, torej da ni podan kriterij materializirane oblike. Nadalje pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, kot je navedeno v tretjem odstavku, na drugi strani izpodbijane odločbe, da: »Organ je ugotovil, da delno razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva ter da se te informacije obenem delno nahajajo v materializirani obliki«. Ob odstopu pritožbe je organ priložil naslednje dokumente:

-       Pogodba z dobaviteljem o dobavi zemeljskega plina v letu 2023 (1. točka zahteve),

-       Zapisnik seje nadzornega sveta z dne 24. 7. 2022 (1. točka zahteve),

-       Pogodba z dobaviteljem o dobavi zemeljskega plina v letu 2024 (2. točka zahteve),

-       Izvoz iz registra osnovnih sredstev Javnih služb Ptuj, d.o.o. (JSP)_ novo ustvarjen dokument za potrebe IP (3. točka zahteve).

Izrek izpodbijane odločbe je torej v nasprotju z obrazložitvijo. Ker je treba v postopku ugotoviti popolno dejansko stanje in materialno resnico, je IP s pozivom z dne 26. 3. 2024, št. 090-100/2024/3, pozval organ k dodatnemu pojasnilu in posredovanju morebitnih dokumentov. IP je namreč ugotovil, da organ ob odstopu pritožbe ni posredoval dokumentov, ki ustrezajo prvi in tretji alineji druge točke zahteve:

-       odločbo, na kateri je zapisana odločitev o nabavi zemeljskega plina v letu 2024 in

-       »zapisnika nadzornega sveta gospodarske družbe Javne službe Ptuj d.o.o. na katerem piše, da je nadzorni svet soglašal s tem nakupom. To v primeru, da je nadzorni svet imel kakršen koli vpliv pri odločitvi o nabavi.«

Prav tako se organ do navedenih dokumentov ni opredelil v smislu, da z njimi ne razpolaga.

Glede tretje točke zahteve, je prosilec poleg zahtevanega dokumenta »seznama osnovnih sredstev in njihovih nabavnih vrednosti z letnimi procenti amortizacije in skupno letno izračunano vrednost amortizacije, ki je zajeta v povečanju upravičenih stroškov«, postavil tudi vprašanja:

-  koliko let se bo ta amortizacija obračunavala odjemalcem toplote,

-  višino odhodkov zaradi financiranja te investicije, ki so zajeti v povečanju upravičenih stroškov,

- koliko let se bodo ti odhodki obračunavali odjemalcem toplote.

V zvezi s tretjo točko zahteve je organ posredoval IP dokument »Izvoz iz registra osnovnih sredstev Javnih služb Ptuj, d.o.o.«, vendar pa ni bilo jasno, kateremu delu tretje točke zahteve navedeni dokument ustreza, zato je IP pozval organ, da navedeno dodatno pojasni in se konkretneje opredeli do zahtevnih informacij v tretji točki zahteve, ali z njimi razpolaga in jih posredujte IP.

Organ je dne 29. 3. 2024 odgovoril, da z dokumenti, ki ustrezajo prvi in tretji alineji druge točke predmetne zahteve, torej: »z odločbo, na kateri je zapisana odločitev o nabavi zemeljskega plina v letu 2024« in »zapisnikom nadzornega sveta gospodarske družbe Javne službe Ptuj d.o.o. na katerem piše, da je nadzorni svet soglašal s tem nakupom. To v primeru, da je nadzorni svet imel kakršen koli vpliv pri odločitvi o nabavi«, ne razpolaga. Glede tretje točke zahteve, kjer je prosilec poleg »seznama osnovnih sredstev in njihovih nabavnih vrednosti z letnimi procenti amortizacije in skupno letno izračunano vrednost amortizacije, ki je zajeta v povečanju upravičenih stroškov«, postavil tudi vprašanja: »koliko let se bo ta amortizacija obračunavala odjemalcem toplote, višino odhodkov zaradi financiranja te investicije, ki so zajeti v povečanju upravičenih stroškov, koliko let se bodo ti odhodki obračunavali odjemalcem toplot«, je organ odgovoril dne 2. 4. 2024, z dopisom z dne 29. 3. 2024, in sicer: - seznam osnovnih sredstev ustreza prvi in drugi alineji 3. točke. Skupno obdobje obračunavanja amortizacije je razvidno v koloni 3 iz že priloženega seznama. - Odhodki zaradi financiranja, ki so vključeni v izračun cene, znašajo 30.433 € in se bodo zaračunavali 10 let.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da v zvezi s prvo in tretjo alinejo druge točke zahteve, ni podan kriterij materializirane oblike, saj organ ne razpolaga z odločbo, na kateri je zapisana odločitev o nabavi zemeljskega plina v letu 2024 in »zapisnikom nadzornega sveta gospodarske družbe Javne službe Ptuj d.o.o. na katerem piše, da je nadzorni svet soglašal s tem nakupom, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Enako velja tudi glede zadnje alineje odgovora na vprašanje v tretji točki zahteve, glede katere organ IP ni posredoval dokumenta, je pa odgovoril na vprašanje.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ z navedenimi dokumenti ne razpolaga. Res je sicer, da organ v izreku izpodbijane odločbe, dostopa do navedenih dokumentov ni zavrnil iz razloga, ker z njimi ne razpolaga, je pa slednje, ne povsem določno, omenil v obrazložitvi, ko je ugotovil, da delno razpolaga z zahtevanimi informacijami. Zato IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z navedenimi dokumenti ne razpolaga. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati, poleg tega pa prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ s temi dokumenti razpolaga. Ravno obratno, prosilec je že samo zahtevo postavil na način, da tudi sam ne ve, ali dokument s to vsebino (zapisnik nadzornega sveta za leto 2024) sploh obstaja, kar še dodatno pritrjuje ugotovitvi IP, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena in jo je treba v tem delu zavrniti, kot to izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

Meja preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

Predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku so torej naslednji dokumenti:

-       Pogodba z dobaviteljem o dobavi zemeljskega plina v letu 2023, ki ima naslov: Okvirni sporazum o dobavi zemeljskega plina, številka 353/2023,z dne 16. 8. 2022 oz. 25. 7. 2022

-       Zapisnik seje nadzornega sveta z dne 24. 7. 2022,

-       Pogodba z dobaviteljem o dobavi zemeljskega plina v letu 2024, ki ima naslov: Krovna pogodba za nakup in prodajo zemeljskega plina št. C0026369-GSI1-053668 z dne 23. 6. 2023 in priloga: Posamična pogodba za nakup in prodajo zemeljskega plina št. GAS-2023-6867 z dne 23. 6. 2023,

-       Izvoz iz registra osnovnih sredstev Javnih služb Ptuj, d.o.o. (JSP) z dne 21. 3. 2024,

za katere ni dvoma, da organ z njimi razpolaga in da se nanašajo na izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb, ki jih opravlja organ in so nastale v okviru izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb. Zato se IP do navedenega vprašanja ni posebej opredeljeval, saj s strani organa to ni bilo sporno.  

Glede izjeme notranjega delovanja organa

IP pa nadalje ugotavlja, da je sporno vprašanje, ali je podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ in pri kateri morata biti kumulativno izpolnjena dva kriterija, ki izhajata iz navedene določbe ZDIJZ:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti. Pri tej izjemi pa morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.

IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme glede dokumentov:

-       Okvirnega sporazuma o dobavi zemeljskega plina, številka 353/2023,z dne 16. 8. 2022 oz. 25. 7. 2022  in

-       Krovne pogodbe za nakup in prodajo zemeljskega plina št. C0026369-GSI1-053668 z dne 23. 6. 2023 in priloge: Posamična pogodba za nakup in prodajo zemeljskega plina št. GAS-2023-6867 z dne 23. 6. 2023,

in ugotavlja, da gre za dokumente, ki izkazujejo obstoj pravnega posla dvostranske pogodbe z zunanjo pogodbeno stranko, vezano na nakup oziroma prodajo zemeljskega plina, zato že iz tega razloga ni mogoče govoriti o dokumentu v zvezi z notranjim delovanjem organa. Po oceni IP zahtevani dokumenti ne ustrezajo zatrjevani izjemi niti po svoji vsebini, saj takšne pogodbe že pojmovno ne izkazujejo notranjega razmišljanja organa ali notranjega procesa dela organa, temveč predstavljajo zgolj pravno podlago pravnega posla med prodajalcem/dobaviteljem in kupcem (organ).

Kljub temu, da ni izpolnjen že prvi pogoj zatrjevane izjeme, kar pomeni, da že iz tega razloga ne moremo govoriti o notranjem delovanju organa, pa IP nadalje ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi tudi ni pojasnil, kakšna škoda oz. motnja bi z razkritjem zahtevanih pogodb nastala, saj je zgolj na splošno navedel, da bi razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo v javnosti nepotrebne nesporazume in izkrivljeno sliko načina dela organa, čemur pa se je po oceni IP mogoče enostavno izogniti z dodatnim pojasnilom organa, kar sicer ni njegova dolžnost, je pa način, da se izogne temu, kar organ skrbi. Vsekakor pa »nesporazum« ne more biti razlog, da se zavrne dostop do zahtevanih informacij. Ob tem pa je ključno, da pogodbe izkazujejo informacijo o strošku nabave zemeljskega plina, kar je organ dolžan zagotoviti kot izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo, to pa pomeni, da gre za storitev, ki se izvaja v javnem interesu, pri tem pa zahtevana cena za zemeljski plin nedvomno pomembno vpliva na izvajanje te javne službe. Organ je v 100% lasti Mestne občine Ptuj, zato gre nedvomno za informacije, ki morajo biti podvržene transparentnosti, saj se le na ta način zagotovi transparentno poslovanje tovrstne družbe, ki je v izključni lasti lokalne skupnosti in posledično ustrezno zagotavljanje navedene gospodarske javne službe, ki je v delu, ki se nanaša na zahtevane informacije, s tem tesno povezana. IP ob tem opozarja na sodbo Upravnega sodišča RS št. IV U 202/2017-19 z dne 6. 2. 2019, ki je v smiselno podobni zadevi opozorilo, da »uporabnikom toplotne energije ni mogoče odreči pravice izvedeti, kakšna je podlaga za izračun cene toplotne energije, za kar je potrebno razkritje določenih informacij«. Ne gre pa spregledati niti dejstva, da je bil okvirni sporazum o dobavi zemeljskega plina sklenjen po postopku javnega naročanja št. JN_2022/004_DNS, zaradi česar mora biti takšna pogodba oziroma v danem primeru okvirni sporazum, javen že na podlagi četrtega odstavka 10. člena in petega odstavka 10.a člena ZDIJZ. Z vpogledom na Portal javnih naročil Republike Slovenije IP ugotavlja, da je takšen sporazum organa objavljen za leto 2021 (JN številka: JN007692/2021-C01/POG-206233, predmet naročila: Dobava zemeljskega plina za leto 2022), ne pa tudi za leto 2023 (vsaj IP tega ni našel, op. IP).

Iz vsega navedenega izhaja, da organ s pavšalnimi in abstraktnimi navedbami svojega dokaznega bremena ni izpolnil, zato IP, na podlagi svojih ugotovitev, zaključuje, da ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju organa, ki bi nastale zaradi seznanitve prosilca oziroma javnosti z zahtevanimi dokumenti.

IP je nadalje presojal tudi dokumenta :

-       Zapisnik seje nadzornega sveta z dne 24. 7. 2022,

-       Izvoz iz registra osnovnih sredstev Javnih služb Ptuj, d.o.o. (JSP) z dne 21. 3. 2024,

za katera prav tako ne more slediti organu, da bi izkazovala notranje delovanje z vidika zatrjevane izjeme, saj ne izkazujeta postopka oziroma načina dela organa, kot tudi ne notranjega razmišljanja. Zapisnik nadzornega sveta bi potencialno lahko ustrezal prvemu pogoju zatrjevane izjeme, vendar pa je v obravnavanem primeru predmet zahteve samo tisti del zapisnika, v katerem je nadzorni svet odločal o pogodbi oziroma o pravnem poslu v zvezi z javnim naročilom, ki je že sam po sebi podvržen transparentnosti, zaradi česar o notranjem delovanju organa ni mogoče govoriti. Kljub temu, da ni izpolnjen že prvi pogoj zatrjevane izjeme, kar pomeni, da že iz tega razloga ne moremo govoriti o notranjem delovanju organa, pa IP enako kot zgoraj nadalje ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi tudi ni pojasnil, kakšna škoda oz. motnja bi z razkritjem navedenih dokumentov nastala. V izogib ponavljanju se IP v tem delu sklicuje na svojo obrazložitev zgoraj, pri zahtevanih pogodbah. 

Glede na navedeno v konkretnem primeru ni izpolnjen nobeden izmed pogojev, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena kumulativno določa ZDIJZ, zato ni podana izjema notranjega delovanja organa.

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na zahtevanih dokumentih so namreč navedena imena in priimki ter elektronski naslovi oseb (skrbnika pogodbe, kontaktni podatki osebe pri pogodbi in zapisniku nadzornega sveta). Gre za podatke, na podlagi katerih je oseba določljiva, IP pa ni našel zakonske podlage za njihovo razkritje, zato jih je organ dolžan pred posredovanjem prekriti, kot to izhaja iz prve točke izreka te določbe. Drugače je glede imena in priimka direktorjev, kot podpisnikov pogodbe oz. sporazuma ter članov nadzornega sveta organa. V tem delu ne gre za varovane osebne podatke, saj gre za zakonite zastopnike podjetja, čigar podatki so prosto dostopni v poslovnem registru na spletni strani AJPES in so javni na podlagi Zakona o sodnem registru v povezavi z ZGD-1.

IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v prvi točki izreka delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je podana izjema varstva osebnih podatkov, oziroma organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, pa je IP pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka