prosilec - Javne službe Ptuj d.o.o.

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do računov za plačilo nabavljene toplote iz kogeneracije, v koledarskem letu 2022, ki jih izdaja družba TOP Energija, d.o.o., zaradi izjeme notranjega delovanja organa. Prav tako je organ zavrnil tudi dostop do  zapisnikov vseh sej nadzornega sveta gospodarske družbe Javne službe Ptuj, d.o.o. (organa) v koledarskem letu 2022, zaradi varstva poslovne skrivnosti. Ker je prosilec s pritožbo izpodbijal zgolj zavrnitev dostopa do računov, je IP v pritožbenem postopku   opravil preizkus utemeljenosti zavrnitve le v tem delu. IP je ugotovil, da zahtevanih računov ni pripravil organ, temveč zunanje podjetje, zato že iz tega razloga ni mogoče govoriti o dokumentu v zvezi z notranjim delom organa. Po oceni IP pa zahtevani dokumenti ne ustrezajo zatrjevani izjemi niti po svoji vsebini, saj računi kot taki že pojmovno ne izkazujejo notranjega razmišljanja organa ali notranjega procesa dela organa, temveč predstavljajo zgolj izvedbeni del pravnega posla med prodajalcem (TOP energija d.o.o.) in kupcem (organ). IP je nadalje ugotovil, da organ v izpodbijani odločbi tudi ni pojasnil, kakšna škoda oz. motnja bi z razkritjem zahtevanih računov nastala. V konkretnem primeru torej ni izpolnjen nobeden izmed pogojev, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena kumulativno določa ZDIJZ, zato ni podana izjema notranjega delovanja organa. IP je ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, zato je odločil, da mora organ prosilcu posredovati zahtevane račune v obliki delnega dostopa. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-62/2023/2

Datum:  13. 3. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 6. 2. 2023, zoper odločbo Javnih služb Ptuj, podjetja za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj (v nadaljevanju organ), št. 1_IJZ/2023_1 z dne 24. 1. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 6. 2. 2023 se delno ugodi in se odločbo Javnih služb Ptuj, podjetja za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o., št. 1_IJZ/2023_1 z dne 24. 1. 2023 v prvi točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati: račune družbe TOP Energija d.o.o. za leto 2022, in sicer št. 2/2022, 3/2022, 5/2022 in 7/2022, za prodano toplotno energijo iz kogeneracije TOP_E za mesec januar, februar, marec in april, pri čemer je dolžan na vseh računih vsakokrat prekriti ime in priimek pri »račun izdal-a«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 27. 12. 2022 na organ podal zahtevo z dne 22. 12. 2022 za posredovanje dokumentacije v elektronski obliki, s katero razpolaga organ, in sicer za:

-       kopije vseh računov za plačilo nabavljene toplote iz SPTE (soproizvodnje toplotne energije ali kot jo tudi imenujejo kogeneracije), v koledarskem letu 2022. Strošek nabavljene toplote iz kogeneracije, to je iz družbe TOP Energija d.o.o, predstavljajo strukturni delež variabilnega dela cene proizvedene toplote, katero organ distribuira uporabnikom kot koncesionar in izvajalec gospodarske javne službe proizvodnje in distribucije toplote v Mestni občini Ptuj,

-       kopije zapisnikov vseh sej nadzornega sveta gospodarske družbe Javne službe Ptuj d.o.o. v koledarskem letu 2022.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 1_IJZ/2023_1 z dne 24. 1. 2023, s katero je v prvi točki izreka odločbe odločil, da se zahteva prosilca za dostop do kopije vseh računov za plačilo nabavljene toplote iz kogeneracije, v koledarskem letu 2022, ki jih izdaja družba TOP Energija, d.o.o., se na podlagi ZDIJZ, zavrne, ker je predmetna zahteva za dostop do IJZ opredeljena kot podatek, ki je bil sestavljen v zvezi z dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri dejavnosti organa, tako, da bi jih prosilec uporabil za namene informiranja občanov Mestne občine Ptuj na način, da bi povzročil motnje pri dejavnosti organa in nastanek škode. V drugi točki izreka odločbe pa je organ odločil, da se zahteva prosilca za dostop do kopije zapisnikov vseh sej nadzornega sveta gospodarske družbe Javne službe Ptuj, d.o.o. (organa) v koledarskem letu 2022 zavrne, ker se nanaša na podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost. V postopku reševanja te zahteve niso nastali posebni stroški.

V obrazložitvi odločbe je organ k prvi točki izreka odločbe navedel, da razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva ter da se te informacije obenem nahajajo v materializirani obliki. Zahtevane informacije temeljijo na računih izdanih družbi Javne službe Ptuj, d.o.o., v letu 2022, ki jih je izdala družba TOP Energija, d.o.o., za plačilo nabavljene toplote iz soproizvodnje toplotne energije ali kot tudi imenovane, kogeneracije, ki po navedbah prosilca predstavljajo strukturni delež variabilnega dela cene proizvedene toplote, katero organ distribuira uporabnikom kot koncesionar in izvajalec gospodarske javne službe proizvodnje in distribucije toplote v Mestni občini Ptuj. Kot navedeno zgoraj, se organ v nadaljevanju opredeljuje do delovnega področja organa kot enega izmed osnovnih pogojev, ki mora biti izpolnjen, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja. Iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja izhaja, da je organ zavezanec za informacije javnega značaja na različnih pravnih podlagah, in sicer kot (navaja nekaj primerov): - gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (samodejni vpis na podlagi uradnih evidenc); - javno podjetje, ki je izvajalec javne službe na podlagi splošnega akta - Odlok o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj; javno podjetje, ki je izvajalec javne službe oskrbe s toplotno  energijo, na podlagi pogodbe o podelitvi koncesije; itd...Odlok o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.7/08, 10/12, 13/13, 15/13, S/14 in spr.) predstavlja koncesijski akt, s katerim so določeni predmet in pogoji za podelitev koncesije ter druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljenih koncesij za posamezne lokalne gospodarske javne službe, ki jih opravlja organ (1. člen). V skladu z 9. členom tega odloka je organ dolžan izvajati javne službe na način, kot je določen v odlokih ali drugih predpisih, ki urejajo način izvajanja posamezne javne službe, ki je predmet koncesije, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem ter drugih predpisih in splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu. Organ lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe (prvi odstavek 21. člena Odloka o koncesiji). Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja Mestna občina Ptuj (28. člen Odloka o koncesiji). Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: Akt), torej akt o ustanovitvi organa, ki je javno dostopen na spletnih straneh Poslovnega registra Slovenije, s katerim je Mestna občina Ptuj ustanovila organ/družbo za izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb (1. in 6. člen Akta), določa, da poleg dejavnosti, ki jih določa prvi odstavek 7. člena Akta, lahko družba opravlja tudi druge posle, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti oziroma, ki pripomorejo k izvajanju gospodarske javne službe, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti (drugi odstavek 7. člena Akta) ter druge dejavnosti, skladno z veljavno zakonodajo (2. odst. 6. člena Akta). V skladu z Aktom organ, izmed dejavnosti, navedenih v 7. členu, prednostno opravlja tiste dejavnosti, ki so z odloki ustanoviteljice in drugimi splošnimi akti, ki urejajo posamezno gospodarsko javno službo, opredeljene kot javna služba, in ima določena javna pooblastila, če zakon ne določa drugače (8. člen Akta). Vse navedeno utemeljuje dejstvo, da je organ zavezan kot izvajalec javne službe po 1. členu ZDIJZ, zahtevani dokumenti se nanašajo na izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb, ki jih opravlja organ in so nastali v okviru izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb in kot taki sodijo v delovno področje organa kot izvajalca lokalnih gospodarskih javnih služb. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z javnopravno dejavnostjo organa. Organ je dne 10. 7. 2012 sklenil »Pogodbo o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrba s toplotno energijo« z Mestno občino Ptuj, kot koncedentom. Predmet pogodbe je opredelitev načina opravljanja izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo (v nadaljevanju: predmetne GJS). Koncedent s koncesijsko pogodbo pooblašča koncesionarja, da v svojem imenu in za svoj račun opravlja predmetno GJS, ki obsega storitve, ki so določene v vsakokratnem veljavnem odloku, ki ureja izvajanje predmetne GJS na območju Mestne občine Ptuj. Pogodba določa tudi, da vsebina predmetne GJS obsega tudi druge storitve, ki jih pogodbeni stranki dogovorita z dodatkom k tej pogodbi v času izvajanja pogodbe. V 12. členu Pogodbe so določene obveznosti koncesionarja — organa, ki so predvsem: izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje predmetne GJS. V skladu s predpisi in v javnem interesu, upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe, skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe,......Izbirna gospodarska javna služba oskrba s toplotno energijo pomeni: proizvodnja toplotne energije, distribucija toplotne energije,.....Upoštevaje vse navedeno je organ ugotovil, da so določeni zahtevani podatki načeloma bili pridobljeni v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa (tj. javne službe), kar posledično pomeni, da so del delovnega področja organa, kot ga zahteva ZDIJZ v smislu definicije informacije javnega značaja. Hkrati organ ugotavlja, da se zahtevani podatki nahajajo v materializirani obliki v obliki izdanih računov (pdf), oblikovanih s strani izdajalca računov, TOP Energije, d.o.o.. Ne glede na zgornje ugotovitve in dejstvo, da ZDIJZ izhaja iz načela prostega dostopa do informacij javnega značaja, pa posebej in taksativno navaja izjeme od tega. Organ je po preučitvi zahteve, v skladu s 26. členom ZDIJZ odločil, da zahteva, ki se nanaša na posredovanje zgoraj navedenih podatkov — računov, predstavlja, v skladu z 11. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, izjemo. Izpostavljena izjema določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot podatek, ki je bil sestavljen v okviru dejavnosti organa oz. načina dela organa in bi njegovo razkritje, v konkretnem primeru, povzročilo motnje pri dejavnosti organa. Organ vsled navedenim podlagam pojasnjuje, da lahko podatki, ki jih prosilec zahteva, povzročijo motnje pri dejavnosti organa. Subjektivno predstavljanje že v preteklosti predloženih podatkov prosilcu in dejstev brez dejanske osnove in izven poklicnih standardov, na žaljiv način, tudi medijsko, kot je bilo s strani prosilca v zadnjih petih letih večkrat izvedeno, kar izhaja tudi iz že izdanih odločb organa iz področja ZDIJZ in odločb IP, je organu že povzročilo pravno priznano škodo - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe (183. člen Obligacijskega zakonika, Ur. I. RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006 - Odl. US, 40/2007 ). Ni pričakovati, da prosilčevo ravnanje v konkretnem primeru ne bi spet povzročilo v javnosti nepotrebnih nesporazumov, izkrivljene slike načina dela organa, s tem pa motnje pri delu organa. Na podlagi vsega navedenega je organ prosilčevo zahtevo za dostop do informacije javnega značaja zavrnil, oz. odločil kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe. V obrazložitvi odločbe k drugi točki izreka odločbe pa je organ navedel, da so predmet zahteve zapisniki (kopije) sej nadzornega sveta organa, družbe Javne službe Ptuj, d.o.o., za leto 2022. V nadaljevanju se je opredelil do delovnega področja organa, kot enega izmed osnovnih pogojev, ki mora biti izpolnjen, da Iahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja ter navedel, da Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo v četrtem poglavju določa, da ima organ-družba, nadzorni svet, ki je organ družbe. Nadzorni svet sprejema sklepe na sejah nadzornega sveta. Podrobnejši način dela nadzornega sveta je urejen s Poslovnikom, ki ga nadzorni svet sprejme z večino glasov vseh svojih članov. Vse navedeno utemeljuje dejstvo, da je organ zavezan kot izvajalec javne službe po 1. členu ZDIJZ, zahtevani dokumenti se nanašajo na izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb, ki jih opravlja organ in so nastali v okviru izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb in kot taki sodijo v delovno področje organa kot izvajalca lokalnih gospodarskih javnih služb, hkrati se zahtevani dokumenti nanašajo na področje dela organa, ki ne spada v področje opravljanja javnopravnih nalog, ampak ti dokumenti spadajo tudi na področje opravljanja nalog, ki jih podjetje opravlja na trgu. Upoštevaje navedeno je organ ugotovil, da so določeni zahtevani podatki glede na obseg dejavnosti organa, načeloma bili pridobljeni v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa (tj. javne službe), kar posledično pomeni da so del delovnega področja organa kot ga zahteva ZDIJZ v smislu definicije informacije javnega značaja. Hkrati organ ugotavlja, da se zahtevani podatki nahajajo v materializirani obliki v obliki zapisnikov sej nadzornega sveta organa, oblikovanih s strani uprave družbe, podpisanih s strani nadzornega sveta in kar je ključno, v celoti določenih kot poslovna skrivnost. Organ je po preučitvi zahteve, v skladu s 26. členom ZDIJZ odločil, da zahteva, ki se nanaša na posredovanje zgoraj navedenih podatkov — kopij zapisnikov sej nadzornega sveta za leto 2022, predstavlja izjemo poslovne skrivnosti v skladu z 2. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je s tem, ko je ugotovil, da so zapisniki dokumenti, ki so jih drugi poslovni subjekti označili za poslovne skrivnosti, te kot takšne obravnaval. Iz zapisnikov izhaja, da so poslovna skrivnost, ker so kot takšni označeni, s čimer je subjektivni kriterij poslovne skrivnosti, kot ga določa zakon o poslovni skrivnosti, izpolnjen. Prav tako je glede zahtevanih dokumentov izpolnjen objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti. Gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Sporočanje podatkov neupravičeni osebi, kot je prosilec, bi škodilo položaju družbe. Na navedeno navezujejo tudi zapis iz obrazložitve prve točke izreka, in sicer, da je subjektivno predstavljanje že v preteklosti predloženih podatkov prosilcu in dejstev brez dejanske osnove in izven poklicnih standardov, na žaljiv način, tudi medijsko, kot je bilo strani prosilca v zadnjih petih letih večkrat izvedeno, kar izhaja tudi iz že izdanih odločb organa iz področja ZDIJZ in odločb IP, organu že povzročilo pravno priznano škodo - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe (183. člen veljavnega Obligacijskega zakonika). Ni pričakovati, da prosilčevo ravnanje v konkretnem primeru ne bi spet povzročilo v javnosti nepotrebnih nesporazumov, izkrivljene slike načina dela organa, s tem pa škodo družbi/organu. Na podlagi vsega navedenega je organ prosilčevo zahtevo za dostop do informacije javnega značaja zavrnil, oz. odločil kot izhaja iz 2. točke izreka odločbe. Posebni stroški niso nastali.

Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 6. 2. 2023, v kateri je navedel, da je njegova razlaga in pojasnilo, zakaj je zavrnilna odločba v točki 1. napačna v priloženi datoteki »Razlaga«. Skliceval se je na tabelo, katere vir je gospodarska družba Javne službe Ptuj in prikazuje variabilni strošek cene daljinskega ogrevanja za leto 2022 ter je dostopna na spletni strani Mestne občine Ptuj. Zahteva prosilca se nanaša na kopije računov za plačilo nabavljene toplote iz SPTE, to je vrstica v tabeli z nazivom stroška »Strošek nabavljene toplote iz SPTE«. Kratica SPTE pomeni soproizvodnja toplotne energije. To imenujejo tudi kogeneracija. Prosilec je navedel, da kot je razvidno iz te tabele, strošek nabavljene toplote predstavlja 13.24% celote. Prosilcu se zdi odločba organa nelogična in nenavadna, ker naj bi organ nasprotoval sam sebi in vsebini svoje odločbe št. 4_IJZ/2022_1 z dne 16. 11. 2022, v okviru katere je razviden razvoj njegove zahteve za pridobitev kopij računov dobavljenega zemeljskega plina, ki jih je izstavil dobavitelj plina družba Geoplin d.o.o. iz Ljubljane. Navedel je, da so mu brez problemov poslali račune za porabljene količine zemeljskega plina v kotlovnicah, ki spadajo v njihovo področje izvajanja gospodarske javne službe proizvodnje in distribucije toplote v Mestni občini Ptuj. Torej ni bilo problema s pridobitvijo podatka o višini stroška zemeljskega plina, ki predstavlja 83,07 % variabilnega dela cene toplote iz zgornje tabele. V eni izmed prej omenjenih kotlovnic občinski koncesionar za proizvodnjo in distribucijo toplote prevzema od dobavitelja TOP energija d.o.o. že proizvedeno toploto. In potem je variabilni del cene toplote tako sestavljen, kot prikazuje njihova tabela. Prosilec je mnenja, da je popolnoma jasno, da je tudi strošek nabavljene toplote iz SPTE podatek s področja izvajanja gospodarske javne službe. Prav tako kot strošek nabave zemeljskega plina. Prosilec ne razume, zakaj organ uporablja dvojna merila za podobne podatke, še posebej, ker organ sam javno objavlja številke s področja nabave zemeljskega plina in s področja nabave toplote iz SPTE.  

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo odločitvijo, zato jo je z dopisom št. SMZ-2/2023 z dne 27. 2. 2023 s prilogami, poslal v odločanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP primarno ugotavlja, da se je prosilec pritožil zgolj zoper prvo točko izreka izpodbijane odločbe, glede zavrnitve dostopa do kopije vseh računov za plačilo nabavljene toplote iz kogeneracije, v koledarskem letu 2022, ki jih izdaja družba TOP Energija, d.o.o. Slednje izhaja tudi iz obrazložitve pritožbe, v kateri se je prosilec omejil na razloge, zakaj nasprotuje zavrnitvi dostopa do računov, ob tem pa ni nasprotoval zavrnitvi dostopa do zapisnikov. Navedeno pomeni, da so predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku zgolj zahtevani računi družbe TOP Energija d.o.o. za leto 2022, ki jih je organ ob odstopu pritožbe posredoval IP, in sicer št. 2/2022, 3/2022, 5/2022 in 7/2022, ki jih je organu izdala oz. izstavila družba Top Energija d.o.o. za prodano toplotno energijo iz kogeneracije TOP_E za mesec januar, februar, marec in april. V preostalem delu, torej v drugi točki izreka izpodbijane odločbe, pa je odločitev organa postala dokončna in pravnomočna.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da sodijo v delovno področje organa, saj kot je organ v izpodbijani odločbi ugotovil, se zahtevane informacije nanašajo na izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb, ki jih opravlja organ in so nastale v okviru izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb. Zato se IP do navedenega vprašanja ni posebej opredeljeval, saj s strani organa to ni bilo sporno.  

IP pa nadalje ugotavlja, da je sporno vprašanje, ali je podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ in pri kateri morata biti kumulativno izpolnjena dva kriterija, ki izhajata iz navedene določbe ZDIJZ:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti. Pri tej izjemi pa morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.

IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme in ugotavlja, da, kot je bilo navedeno že zgoraj, so predmet presoje IP računi št. 2/2022, 3/2022, 5/2022 in 7/2022, ki jih je organu izdala oz. izstavila družba Top Energija d.o.o. za prodano toplotno energijo iz kogeneracije TOP_E za mesec januar, februar, marec in april. Gre torej za dokumente, ki jih ni pripravil organ, temveč zunanje podjetje, zato že iz tega razloga ni mogoče govoriti o dokumentu v zvezi z notranjim delom organa. Po oceni IP zahtevani dokumenti ne ustrezajo zatrjevani izjemi niti po svoji vsebini, saj računi kot taki že pojmovno ne izkazujejo notranjega razmišljanja organa ali notranjega procesa dela organa, temveč predstavljajo zgolj izvedbeni del pravnega posla med prodajalcem (TOP energija d.o.o.) in kupcem (organ)[1].

Kljub temu, da ni izpolnjen že prvi pogoj zatrjevane izjeme, kar pomeni, da že iz tega razloga ne moremo govoriti o notranjem delovanju organa, pa IP nadalje ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi tudi ni pojasnil, kakšna škoda oz. motnja bi z razkritjem zahtevanih računov nastala, saj je zgolj na splošno navedel, da bi se z razkritjem zahtevanih računov povzročilo v javnosti nepotrebne nesporazume in izkrivljeno sliko načina dela organa, čemur pa se je po oceni IP mogoče enostavno izogniti z dodatnim pojasnilom organa, kar sicer ni njegova dolžnost, je pa način, da se izogne temu, kar organ skrbi. Vsekakor pa »nesporazum« ne more biti razlog, da se zavrne dostop do zahtevanih informacij. Ob tem pa je ključno, da računi izkazujejo informacijo o strošku nabave toplotne energije, ki jo je organ plačal kot izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo iz lokalnega omrežja daljinskega ogrevanja, kar pomeni, da gre za storitev, ki se izvaja v javnem interesu, pri tem pa zahtevana cena za toplotno energijo nedvomno pomembno vpliva na izvajanje te javne službe. Organ je v 100% lasti Mestne občine Ptuj, družba, ki je račun izdala, torej Top Energija d.o.o., pa je v večinski lasti MO Ptuj, zato gre nedvomno za informacije, ki morajo biti podvržene transparentnosti, saj se le na ta način zagotovi transparentno poslovanje tovrstnih družb, ki so v izključni lasti lokalne skupnosti in posledično ustrezno zagotavljanje navedene gospodarske javne službe, ki je v delu, ki se nanaša na zahtevane informacije, s tem tesno povezana. IP ob tem opozarja na sodbo Upravnega sodišča RS št. IV U 202/2017-19 z dne 6. 2. 2019, ki je v smiselno podobni zadevi opozorilo, da »uporabnikom toplotne energije ni mogoče odreči pravice izvedeti, kakšna je podlaga za izračun cene toplotne energije, za kar je potrebno razkritje določenih informacij«.

Iz vsega navedenega izhaja, da organ s pavšalnimi in abstraktnimi navedbami svojega dokaznega bremena ni izpolnil, zato IP, na podlagi svojih ugotovitev, zaključuje, da ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju organa, ki bi nastale zaradi seznanitve prosilca oziroma javnosti z zahtevanimi računi, kar pa pomeni, da obstaja pravica javnosti, da se seznani z informacijo.

Glede na navedeno v konkretnem primeru ni izpolnjen nobeden izmed pogojev, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena kumulativno določa ZDIJZ, zato ni podana izjema notranjega delovanja organa.

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.  Na računih je namreč naveden ime in priimek osebe, ki je dokument izdala. Gre za podatke, na podlagi katerih je oseba določljiva, IP pa ni našel zakonske podlage za njihovo razkritje. Drugače je glede imena in priimka direktorja, ki je prav tako naveden na računu. V tem delu ne gre za varovane osebne podatke, saj gre za zakonitega zastopnika podjetja, čigar podatki so prosto dostopni v poslovnem registru na spletni strani AJPES in so javni na podlagi Zakona o sodnem registru v povezavi z ZGD-1.

IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v prvi točki izreka delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je podana izjema varstva osebnih podatkov, pa je IP pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] SSKJ: Račun je pismeno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev