prosilec - Javna agencija za knjigo

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala dokumente vezane na javni razpis, organ pa je njeno zahtevo zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da odločbe ni mogoče preizkusiti, saj je izrek nedoločen, izjeme neobrazložene, organ pa je v postopku navedel, da je odločal o zahtevi z drugim datumom, kot je navedeno v odločbi. Glede na vse navedeno je IP zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-103/2025/2

Datum: 3. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP),, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ... (v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 3. 2025, zoper odločbo Javne agencije za knjigo RS, Metelkova ulica 2 b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2025/6 z dne 25. 2. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 13. 3. 2025. 2024 zoper odločbo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, št. 090-2/2025/6 z dne 25. 2. 2025 se ugodi, odločba se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2. Zahteva prosilca za povračilo stroškov se zavrne.

3.  Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Organ je 13. 2. 2025 prejel zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja v zvezi z vrednotenjem njene vloge na Javnem večletnem razpisu za izbor in sofinanciranje izvajalcev javnega kulturnega programa na področju Knjižni program 2024-2027, ki je bil osnova za izdajo odločbe 6130-21/2024/1, in sicer:

- individualno vrednotenje vloge članov strokovne komisije,

- sprejete usklajene ocene vlog,

- izdelano skupno oceno oziroma vrednotenje vloge,

- vse zapisnike o delu strokovne komisije.

Dokumente je želel prejeti v elektronski obliki.

(2) Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo št. 090-2/2025/6 z dne 25. 2. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V obrazložitvi je pojasnil, da v zvezi s prejeto zahtevo z določenimi dokumenti razpolaga in da jih je prosilki tudi posredoval, eden od zapisnikov pa je še v postopku izdelave, zaradi česar je zahtevo zavrnil v skladu z 9. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zapisnik še ni bil potrjen, kar se stori na naslednji seji strokovne komisije, člani komisije še vedno lahko podajo pripombe na predlog zapisnika, razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Dostop do individualnih vrednotenj vlog je organ zavrnil na podlagi 11. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre pri individualnem ocenjevanju za način priprave posameznika na skupno sejo, zapiski so pripravljeni v različnih oblikah, pisnih ali ustnih izdelkih, veljavno je skupaj izoblikovano mnenje. Če bi individualne podatke razkrili, bi to vplivalo na pripravljenost za sodelovanje v strokovnih komisijah, zožil bi se nabor kandidatov, resno ogroženo bi bilo učinkovito delo vrednotenja vlog.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 13. 3. 2025 vložil pritožbo. V njej je navedel, da je zahteval informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, prav tako gre za podatke, ki se nanašajo neposredno nanj, zato zanje izkazuje tudi pravni in ekonomski interes. Izpostavil je, da je obrazložitev pomanjkljiva, organ tudi ni izvedel škodnega testa in ni konkretno utemeljil, kakšna škoda bi nastala zaradi razkritja zahtevanih informacij. Navajanja organa so pavšalna in nekonkretizirana. Prav tako je menil, da je organ napačno uporabil materialno pravo na kar kaže tudi dejstvo, da je istovrstne dokumente zahteval že aprila 2024 in dokumente tudi prejel. Izpodbijana odločitev kaže na to, da organ odloča arbitrarno in diskriminatorno. V postopku je priglasil tudi stroške za vložitev pritožbe.

(4) Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-2/2025/8 z dne 21. 3. 2025. Ob odstopu je podal spremno pojasnilo, da gre za že četrto zahtevo istega prosilca, ki se nanaša na isti razpis. Prvi zahtevi na podlagi ZDIJZ je organ v celoti ugodil, organ je obravnaval tudi zahtevo za vpogled v spis po 82. členu ZUP. Prosilec je dne 13. 2. 2025 zahteval ponovni vpogled v dokumente, prav tako tudi v vlogi z dne 23. 2. 2025, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo. V reševanju je tudi peta zahteva za dostop do informacij javnega značaja. Vse zahteve se nanašajo na isti razpis in so povezane s tem, da je bil prosilec na razpisu neuspešen.

Pritožba je utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem se ta izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP ugotavlja, da je organ v odločbi nepopolno in nepravilno ugotovil dejansko stanje. Organ je o zahtevi prosilca odločil pavšalno in nekonkretizirano, iz odločbe ne izhaja ugotovitveni postopek, posledično odločitve organa ni mogoče preizkusiti. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je odločal o zahtevi prosilca z dne 13. 2. 2025, ob odstopu pritožbe pa je pojasnil, da je prosilec 13. 2. 2025 zahteval vpogled v dokumentacijo (iz odločbe izhaja, da zahteva elektronski zapis dokumentacije), nato je pa zahtevo vložil še dne 23. 2. 2025, v zvezi z zadnjo zahtevo pa je povezana izpodbijana odločba, kar iz izpodbijane odločbe ne izhaja, saj ta navaja, da se odloča o zahtevi z dne 13. 2. 2025 in ne 23. 2. 2025. Organ, kljub določbi drugega odstavka 245. člena ZUP, zahtev prosilca ni posredoval IP, posledično IP v zahteve prosilca ne more vpogledati, niti ne more preveriti, o kateri zahtevi je organ dejansko odločal, v kakšni obliki je prosilec zahteval seznanitev z dokumentacijo, niti na kateri podlagi je prosilec vložil navedene zahteve. Organ ob odstopu namreč navaja, da je prosilec zahteval tako dostop do dokumentov po ZDIJZ kot na podlagi 82. člena ZUP, za pritožbe prosilcev, vezane na odločitve organov sprejete na podlagi 82. člena ZUP, pa IP ni pristojen.

(7) Prav tako je organ v izreku navedel, da se zahteva prosilca delno zavrne, pri čemer iz izreka ne izhaja v katerem delu in glede katerih dokumentov se zahtevi ugodi in glede katerih (in v kakšnem obsegu) se zahteva zavrne, posledično takšen izrek ne omogoča izvršljivosti odločbe . Ker je izrek edini del odločbe, ki postane izvršljiv, iz izreka izpodbijane odločbe pa ni mogoče ugotoviti, o katerih dokumentih je organ odločal in glede katerih dokumentov se zahteva prosilca delno zavrne, IP izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. tč. drugega odstavka 237. člena ZUP.

(8) Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejstva, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

(9) Glede na to, da je organ tisti, ki razpolaga z vloženimi zahtevami prosilca, kot tudi z dokumenti, ki so predmet zahtev, je IP odločil, da je organ tisti, ki lahko primarno ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi. Zato IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

(10) Organ bo moral v ponovnem postopku popolno in ustrezno ugotoviti dejansko stanje na način, da se najprej ustrezno opredeli do tega, o kateri zahtevi odloča, zahtevo ustrezno povzame v svoji odločbi, se opredeli do obstoja zahtevanih dokumentov in nato za vsak posamični dokument ugotovi, ali je prosto dostopna informacija oz. ali so podane izjeme od prostega dostopa, navedene v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ pri ugotavljanju pogojev za posamezno izjemo ne more zgolj povzeti elementov posamezne izjeme (npr. da bi pri razkritju nastala škoda), temveč more pri izvedbi škodnega testa zatrjevano škodo tudi konkretno navesti, saj upoštevana škoda ne more biti domnevna in zanemarljiva, temveč more dejansko povzročiti okoliščine, zaradi katerih pretehta nad razkritjem zahtevane informacije. Upoštevati je treba tudi, da je treba izjeme tolmačiti ozko in restriktivno. Glede na to, da iz pritožbene dokumentacije izhaja, da je prosilec istovrstne dokumente, povezane z vrednotenjem vlog (individualna vrednotenja članov strokovne komisije, sprejete usklajene ocene, izdelana skupna ocena, zapisnik o delu komisije), že zahteval, organ pa je njegovi zahtevi z odločbo št. 090-4/2024/4 z dne 21. 6. 2024 v celoti ugodil, se mora organ v ponovnem postopku opredeliti tudi do tega, v čem so v tem postopku zahtevani dokumenti bistveno drugačni od dokumentov zahtevanih 11. 4. 2024, da jih je treba varovati z izjemami od prostega dostopa, ob upoštevanju, da je organ za istovrstne dokumente še pred manj kot letom dni, odločil, da so prosto dostopne informacije javnega značaja. Organ se bo moral v ponovnem postopku opredeliti tudi do uporabe instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ).

(11) Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe mora biti naveden konkreten dokument, ki je predmet presoje ter tudi v katerem delu ni dostopen, ker predstavlja izjemo po ZDIJZ, oziroma, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št…. se prekrije ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen.

(12) IP je na podlagi navedenega ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(13) Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, zato prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(14) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke