prosilec - Izum Maribor

POVZETEK:

Prosilec je od organa med drugim zahteval tudi seznam datumov rojstev vseh zaposlenih (v Excel tabeli) brez imen in priimkov, pri čemer je zatrjeval, da pri teh podatkih ne gre za osebne podatke, ker posamezniki na podlagi datuma rojstva niso določljivi. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, čemur je v pritožbenem postopku sledil tudi IP, ki je ugotovil, da podatek o datumu rojstva (dan, mesec in leto), skupaj s podatkov o zaposlitvi posameznika, že predstavlja takšen nabor podatkov, da so ti posamezniki vsaj posredno določljivi, če ne nujno točno določeni. Posledično je IP pritožbo prosilca zavrnil in sledil odločitvi organa, da gre za varovane osebne podatke.

ODLOČBA:

Številka: 090-371/2021/2

Datum: 20. 12. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………(dalje prosilec), z dne 25. 11. 2021, zoper odločbo z dne 12. 11. 2021, št. 18-107-2021/01-ab, Inštituta Informacijskih znanosti, Prešernova ulica 17, 2000 Maribor (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 25. 11. 2021 zoper odločbo Inštituta Informacijskih znanosti, št. 18-107-2021/01-ab z dne 12. 11. 2021 se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 15. 10. 2021 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je med drugim, v 4. alineji zahteve, želel pridobiti seznam datumov rojstev vseh zaposlenih (v Excel tabeli) brez imen in priimkov.

V zvezi z zahtevo prosilca z dne 15. 10. 2021 je organ dne 12. 11. 2021 izdal odločbo, s katero je zahtevo glede posredovanja seznama datumov rojstev vseh zaposlenih (v Excel tabeli) brez imen in priimkov zavrnil. V obrazložitvi odločbe organ med drugim navaja, da seznam datumov rojstev vseh zaposlenih (v Excel tabeli) brez imen in priimkov predstavlja izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za dokument z osebnimi podatki, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Dalje organ navaja definicijo osebnega podatka ter pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov sklano s členom 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ugotavlja, da organ, ki je hkrati tudi upravljavec osebnih podatkov, zakonite in ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov nima. Organ hkrati meni, da seznam sestavljajo osebni podatki zaposlenih, …………………Vsled navedenega bi lahko prosilec osebne podatke povezal z imeni in priimki zaposlenih v organu. Zato je organ ocenil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov in posledično zahtevo prosilca v tem delu zavrnil.

Zoper odločbo organa št. 18-107-2021/01-ab z dne 12. 11. 2021 (dalje izpodbijana odločba) je prosilec dne 25. 11. 2021 pri organu vložil pritožbo. Navaja, da je zavrnitev zahteve glede seznama datumov rojstev vseh zaposlenih (v Excel tabeli) brez imen in priimkov neutemeljena, ker ne more predstavljati izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba. Ker v primeru zahtevanega seznama datumov rojstev zaposlenih ni mogoče določiti/ugotoviti, kateri fizični osebi nek datum pripada, ne gre za informacije o določenih ali določljivih posameznikih in osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1. Prosilec meni, da mu pojasnilo v izpodbijani odločbi, da seznam sestavljajo osebni podatki zaposlenih………………... ……………..Glede na navedeno vztraja in prosi za posredovanje seznama do 30. 11. 2021.

Organ je pritožbo prosilca, odstopil v reševanje IP dne 30. 11. 2021.

IP je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v njegovo delovno področje, sporno pa je vprašanje, ali je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, na katero se je skliceval organ in čemur prosilec v pritožbi oporeka.

Organ je v izpodbijani odločbi zavzel stališče, da seznam datumov rojstev vseh zaposlenih (v Excel tabeli) brez imen in priimkov predstavlja varovane osebne podatke, čemur pa prosilec v pritožbi nasprotuje z argumentom, da ti posamezniki, zgolj na podlagi datuma rojstva, niso določljivi, posledično pa ne gre za varovane osebne podatke. Izhajajoč iz navedenega se je IP v nadaljevanju ukvarjal najprej z vprašanje, ali gre pri zahtevanem seznamu datumov rojstev vseh zaposlenih (v Excel tabeli) brez imen in priimkov za osebne podatke, dalje pa še z vprašanjem, ali so ti podatki varovani.

Za obravnavo predmetne pritožbene zadeve je bistvena definicija osebnega podatka, kot jo določa prvi odstavek 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov in kot jo pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi. Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik pa je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Izhajajoč iz navedenega IP ne more slediti zatrjevanju prosilca, da posamezniki zgolj na podlagi datuma rojstva niso določljivi. Upoštevati je namreč treba, da je poleg datuma rojstva o teh posameznikih znano tudi dejstvo, da so zaposleni pri organu. Podatek o datumu rojstva (dan, mesec in leto), skupaj s podatkov o zaposlitvi posameznika, pa že predstavlja takšen nabor podatkov, da so ti posamezniki vsaj posredno določljivi, če ne nujno točno določeni. Ob tem je IP izhajal tudi iz ugotovitve, da Splošna uredba o varstvu podatkov uvaja strožjo definicijo osebnega podatka kot ZVOP-1. Ta je v 1. členu kot osebne podatke varoval tiste podatke, ki so se nanašali na določene ali določljive fizične oseb. Kot določljivi so se šteli posamezniki, ki se jih je lahko neposredno ali posredno identificiralo, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so bili značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ni povzročal velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ni zahteval veliko časa. Slednjega kriterija (torej glede načina identifikacije) Splošna uredba o varstvu podatkov ne vsebuje več, ampak kot osebne podatke, v najširšem smislu, varuje vse podatke, na podlagi katerih so posamezniki določeni ali določljivi. Posledično je IP sledil ugotovitvi organa v izpodbijani odločbi, da gre pri zahtevanem seznamu datumov rojstev vseh zaposlenih (v Excel tabeli) brez imen in priimkov za osebne podatke.

Pravilen pa je tudi zaključek organa, da ni pravne podlage, da bi zahtevane osebne podatke, na podlagi določb ZDIJZ, posredovali prosilcu. V izogib ponavljanju se IP v tem delu v celoti sklicuje na obrazložitev v izpodbijani odločbi glede pojma obdelave osebnih podatkov in pravnih podlag za zakonito obdelavo osebnih podatkov po prvem odstavku člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov ter ugotavlja, da je pravilen zaključen organa, da organ, ki je hkrati tudi upravljavec osebnih podatkov, zakonite in ustrezne pravne podlage za obdelavo teh osebnih podatkov v konkretne primeru (posredovanje podatkov prosilcu po ZDIJZ) nima.

Ob tem IP še dodaja, da gre pri zahtevanih podatkih sicer za osebne podatke, ki se nanašajo na javne uslužbence, vendar ti podatki niso v povezavi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato kot podlaga za njihovo posredovanje prosilcu ne pride v poštev niti tretji odstavek 6. člena ZDIJZ.

Organ je torej po mnenju IP pravilno odločil, da bi posredovanje zahtevanega seznama, predstavljalo kršitev zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, kar predstavlja izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede navedb organa, da ………………pa IP poudarja, da je v postopku po ZDIJZ presoja vezana izključno na vprašanje, ali zahtevane informacije (delno ali v celoti) predstavljajo informacijo javnega značaja za vse (»erga omnes«), ne glede na pravice in vedenje prosilca. Kaj je prosilcu poznano in kakšne pravice ima v razmerju do varovanih osebnih podatkov, ki so predmet presoje, je za postopek po ZDIJZ irelevantno.

IP nadalje ni zaznal kršitve postopka ali materialnega prava, kar pomeni, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. IP je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena in jo je treba zavrniti.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka