prosilec - Inženirska zbornica Slovenije

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o dostopu do podatkov o tem, kateri in koliko članov disciplinskih organov pri Inženirski zbornici Slovenije ima izpit iz splošnega upravnega postopka. Ugotovil je, da je prosilcem in organov zlasti sporno, ali bi organ zahtevane podatke moral voditi, kar pa je vprašanje, ki presega pritožbeni postopek in pristojnosti IP. Ker je ugotovil, da organ zahtevanih podatkov dejansko ne vodi, zato z njimi ne razpolaga, je pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-524/2025/2

Datum: 11. 12, 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………….(v nadaljevanju prosilec), z dne 12. 11. 2025, zoper odločbo Inženirske zbornice Slovenije, Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-0005/2025-2 z dne 24. 10. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 12. 11. 2025, zoper odločbo Inženirske zbornice Slovenije, št. 090-0005/2025-2 z dne 24. 10. 2025, se zavrne.

2.     Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

3.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)   Prosilec je dne 10. 10. 2025 pri organu vložil zahtevo za naslednje informacije:

- koliko članov senata disciplinskega sodišča in koliko disciplinskih tožilcev, ki so v letih 2020, 2021, 2022, 2023, 2024 in 2025, sodelovali v disciplinskih postopkih, ki so se vodili pri Inženirski zbornici Slovenija, ima izpit iz splošnega upravnega postopka,

- kateri člani senata disciplinskega sodišča IZS in kateri disciplinski tožilci, ki so v letih 2020, 2021, 2022, 2023, 2024 in 2025, sodelovali v disciplinskih postopkih, ki so se vodili pri Inženirski zbornici Slovenija, ima izpit iz splošnega upravnega postopka,

- koliko in kateri člani senata disciplinskega sodišča IZS in disciplinski tožilci, ki so v letih 2020, 2021, 2022, 2023, 2024 in 2025, sodelovali v disciplinskih postopkih, ki so se vodili pri Inženirski zbornici Slovenija, niso imeli oziroma nimajo opravljenega izpita iz splošnega upravnega postopka (niti prve niti druge stopnje).

Dodatno je zahteval tudi podatke o tem, kateri člani senata disciplinskega sodišča ter disciplinski tožilci imajo opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka prve stopnje (drugi odstavek 9. člena Uredbe) in kateri izpit druge stopnje (prvi odstavek 9. člena Uredbe). Z zahtevanimi informacijami se je prosilec želel seznaniti v obliki fotokopije.

(2)   O zahtevi prosilca je organ dne 24. 10. 2025 izdal odločbo št. 090-0005/2025-2 (dalje izpodbijana

odločba). Zahtevo je zavrnil, ker z informacijami ne razpolaga. Pojasnil je, da določba 47. člena ZAID pravi, da delovanje disciplinskih organov in disciplinski postopek uredi zbornica z disciplinskim pravilnikom. Nadalje 36. člen ZAID določa, da zbornica sprejme statut, s katerim se podrobneje uredijo naloge, organizacija in delovanje zbornice in druga vprašanja, pomembna za delovanje zbornice. Drugi odstavek 37. člena Statuta Inženirske zbornice Slovenije določa, da lahko za funkcionarja disciplinskega organa kandidira vsak član zbornice, ki poleg izpolnjevanja ostalih pogojev, ni s pravnomočno odločbo disciplinsko sankcioniran. Dalje 20. člen Statuta določa, da so člani organov funkcionarji zbornice. Izvoli jih pristojni organ v skladu s tem statutom. Tretji odstavek istega člena še določa, da so funkcionarji zbornice in člani stalnih delovnih teles lahko le pooblaščeni inženirji z aktivnim poklicnim nazivom. Ne glede na prejšnji stavek, je lahko predsednik izpitne komisije za strokovne izpite tudi pooblaščeni inženir, kateremu poklicni naziv miruje. Član disciplinskega sodišča je tudi ena ali več oseb z izobrazbo pravne stroke z opravljenim pravniškim državnim izpitom ter najmanj tremi leti delovnih izkušenj po opravljenem izpitu. Iz citiranih členov torej izhaja, da so lahko člani disciplinskih organov le pooblaščeni inženirji z aktivnim poklicnim nazivom, torej morajo biti vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev in jim poklicni naziv ne sme mirovati.

Določba 7. člena ZAID določa pogoje za vpis v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev. Druga alineja prvega odstavka 8. člena ZAID določa, kaj se šteje kot ustrezna izobrazba za pooblaščenega inženirja, drugi odstavek 8. člena ZAID pa dalje še, da ustreznost izobrazbe s podrobno določitvijo zahtevanih kompetenc in znanj podrobneje opredeli zbornica, v soglasju s pristojnim ministrom.

Iz vseh zgoraj navedenih določb ZAID po mnenju organa izhaja, da med pogoji za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS ni treba izkazovati opravljenega izpita iz splošnega upravnega postopka. Posledično organ ne vodi evidence, kdo od članov ima takšen izpit opravljen, saj ta pogoj ni določen za članstvo v zbornici. Takšne evidence pa ne vodi niti za funkcionarje disciplinskih organov, saj iz zgoraj navedene določbe Statuta izhaja, da so lahko funkcionarji disciplinskih organov člani zbornice, pooblaščeni inženirji z aktivnim poklicnim nazivom, in niso s pravnomočno odločbo disciplinsko sankcionirani. Na podlagi navedenega organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga in zahtevane informacije tudi ne izvirajo iz delovnega področja organa. Na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ posledično ne gre za informacijo javnega značaja, zato je bilo treba zahtevi prosilca zavrniti.

(3)   Zoper odločbo organa se je prosilec dne 12. 11. 2025 pritožil. V pritožbi med drugim navaja, da je organ

spregledal, da je v skladu z določbami 4. točke prvega odstavka 27. člena ZAID med njegovimi nalogami tudi vodenje disciplinskih postopkov zoper pooblaščene arhitekte in inženirje. Vodenje disciplinskega postopka pa je predmet izvrševanja javne oblasti, podeljen upravljavcu, ki se izvaja na podlagi področnih zakonov in drugih predpisov. Prosilec navaja, da bi zato v disciplinskih postopkih morali disciplinski organi pri svojem delu v celoti uporabljati in upoštevati ZUP. Odločanje v disciplinskem postopku pred IZS je namreč odločanje v upravni zadevi, pri čemer ZUP v prvem odstavku 31. člena določa, da lahko upravni postopek vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. Za vodenje in odločanje v upravnih zadevah mora uradna oseba opraviti izpit druge stopnje, če z Uredbo ni drugače določeno, za vodenje postopkov na prvi stopnji in odločanje v enostavnih upravnih zadevah pa mora uradna oseba opraviti izpit prve stopnje. Bistveno je torej, da postopek vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Prosilec še navaja, da organ v postopkih odločanja o disciplinskih kršitvah ne more samovoljno obiti pravil, ki so določena v ZUP, zgolj zaradi internih aktov, sprejetih s stran IZS. Ob tej je treba izpostaviti, da ZAID posebnih pravil v zvezi s tem nima. Tudi upravno sodišče je v sodbah že opredelilo, da se določbe ZUP v celoti in subsidiarno uporabljajo tudi v disciplinskem postopku pred IZS. Po mnenju prosilca morata zakonske pogoje izpolnjevati oba disciplinska organa zbornice, tako disciplinski tožilec, kakor disciplinsko sodišče. Vsi člani senata disciplinskega sodišča IZS ter disciplinski tožilec morajo torej za vodenje kot tudi za odločanje v disciplinskem postopku imeti opravljen strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka. Zaradi vsega navedenega prosilec meni, da gre pri zahtevanih informacijah nedvomno za informacije javnega značaja. Odločitev organa je posledično nepravilna in nezakonita, zato prosilec IP predlaga, da pritožbi ugodi in odloči o zahtevi, organu pa naloži povračilo stroškov, ki so mu nastali s tem postopkom in jih priglaša.

(4) Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno ter vloženo s strani upravičene osebe, v skladu z 245. členom ZUP, dne 14. 11. 2025, odstopil v reševanje IP kot pristojnemu drugostopenjskemu organu.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec v obravnavani zadevi izpodbija odločbo v celoti.

(6) V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, sporno je, ali zahtevane informacije izpolnjujejo zakonske kriterije za informacije javnega značaja. To je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o informaciji javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(7) V obravnavanem primeru je sporno, ali je izpolnjen tretji od zgoraj navedenih kriterijev, to je, da organ z zahtevanimi informacijami dejansko (že) razpolaga v materializirani obliki.

(8) Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tudi niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej, niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(9) Organi so torej prosilcem dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj informacijo v materializirani obliki, kot se hrani pri organu.

(10) Glede na navedbe organa in prosilca v tem pritožbenem postopku IP ugotavlja, da je med njima zlasti sporno, ali bi organ zahtevane podatke moral voditi, kar pa je vprašanje, ki presega ta pritožbeni postopek in pristojnosti IP. Gre namreč za vprašanje, ali morajo osebe, ki pri organu sodelujejo ali vodijo/odločajo v disciplinskih postopkih, izpolnjevati pogoje, ki jih ZUP določa za osebe, ki vodijo/odločajo v upravnih postopkih. S tem je nato dalje povezano vprašanje, ali imajo te osebe opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka (prve ali druge stopnje) in ali organ te pogoje preverja, posledično pa, ali razpolaga s tozadevnimi podatki. Organ v izpodbijani odločbi med drugim pojasnjuje, da so disciplinski postopki in njihovo vodenje ter osebe, ki lahko pri tem sodelujejo, določeni z njegovimi temeljnimi akti, medtem ko prosilec v pritožbi nasprotno vztraja, da se uporablja ZUP, posledično pa veljajo tudi pogoji za osebe, ki vodijo/odločajo v upravnih postopkih, zato bi organ s temi podatki moral razpolagati.

(11) V tem pritožbenem postopku pa je odločilna ugotovitev, da organ z zahtevanimi podatki dejansko ne razpolaga. Ker je organ na stališču, da za člane senata disciplinskega sodišča in disciplinske tožilce, ki pri organu sodelujejo/vodijo disciplinske postopke, določbe glede pogojev za vodenje upravnega postopka ne veljajo, IP ne dvomi v njegove navedbe, da tudi zahtevanih podatkov s tem v zvezi dejansko nima. Organ namreč ne zanika, da pogojev glede opravljenih izpitov iz splošnega upravnega postopka ne preverja (ker jih po njegovem tudi ni dolžan), s tem skladen pa je njegov zaključek, da teh informacij nima. Organ je torej konsistentno in skladno pojasnil, zakaj zahtevanih informacij nima, zato mu je IP v celoti sledil.

(12) Prosilec v pritožbi sicer navaja in zatrjuje, da bi organ zahtevane podatke moral imeti, vendar ne predloži nobenega dejstva ali dokaza, da bi organ z njimi dejansko razpolagal in mu jih ne bi želel posredovati. Ker iz zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja izhaja, da se ta nanaša le na že obstoječe informacije v materializirani obliki (to je v obliki dokumenta), pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

(13) IP v pritožbenem postopku ob tem nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali je organ dolžan postopati po določenem zakonu (ZUP) in s tem v zvezi voditi določene informacije. Pritožbeni postopek po ZDIJZ namreč ni namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati, IP pa takšnega vodenja informacij organu tudi ne more naložiti.

(14) Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, ker organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga v materializirani obliki. Izpodbijana odločba je posledično pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) Prosilec je v pritožbi predlagal, da IP organu naloži, da prosilcu povrne stroške postopka. V skladu s 113. členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Upoštevaje navedeno, je prosilec dolžan sam kriti svoje stroške postopka, zato se njegova zahteva, da mu organ povrne stroške pritožbenega postopka, zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke