prosilec - Inženirska zbornica Slovenije

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval Prilogo 3. »ESE aktivni strelovodi« zapisnika 120. redne seje Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev z dne 20. 4. 2022, ki je bila označena kot ZAUPNA. Organ je zahtevo prosilca zavrnil v celoti, sklicujoč se na 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da dokument ni bil označen kot zaupen v smislu tajnih podatkov, zato izjema, ki jo sicer predvideva prva točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni podana. V zvezi z razlogi organa, da je zahtevani dokument v postopku izdelave je IP sprejel stališče, da v primeru, ko dokument ni več v postopku izdelave in ni več predmet posvetovanja pri organu, ampak le njegova vsebina, ne gre za izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker zatrjevana izjema ni bila podana, je IP v okviru materialne presoje po uradni dolžnosti, presojal, ali je v zvezi z dostopom do zahtevanega dokumenta podana katera druga od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 5. a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. IP je odločil, da je za Prilogo 3 v delu, ki se nanaša na razpravo udeleženih, podana izjema notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V delu, ki pa se nanaša na datum in naziv dokumenta ter vsebino sklepa pa je odločil, da izjema notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, zato je v tem delu organu naložil, da omogoči dostop.

ODLOČBA:

Številka: 090-189/2022/5

Datum: 12. 7. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in drugega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 13. 6. 2022, zoper odločbo št. 090-0003/2022-2 z dne 3. 6. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Inženirske zbornice Slovenije, Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 6. 2022 se delno ugodi, tako, da se odločba št. 090-0003/2022-2 z dne 3. 6. 2022, Inženirske zbornice Slovenije, delno odpravi ter se odloči:

Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati v obliki fotokopije Prilogo 3 zapisnika 120. redne seje Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev z dne 20. 4. 2022, pri čemer mora prekriti celotno besedilo razprave od besede »ESE strelovodi« do besede »Sklep 2/20.4.2022«.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 18. 5. 2022 na organ naslovil vlogo, v kateri je navedel, da zahteva Prilogo 3. ESE aktivni strelovodi  - ZAUPNO. Navedel je, da je dokument priloga 3 zapisnika 120. redne seje Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev z dne 20. 4. 2022 IZS znak dokumenta 01417-0018/2022-2 z dne 24. 4. 2022. Dokument je zahteval v obliki fotokopije.

Z izpodbijano odločbo je organ zahtevo prosilca zavrnil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se organ sklicuje na 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki med izjeme od dostopa šteje podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Organ navaja, da prosilec zahteva dokument Prilogo 3 zapisnika 120. redne seje Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev z dne 20. 4. 2022, št. 01417-0018/2022-2. Iz zapisnika MSE z dne 20. 4. 2022 pri 2. točki izhaja, da bosta vsebina in sklep zaradi interne zaupnosti podani v ločeni prilogi z oznako »ZAUPNO«. Pri tem organ ugotavlja, da iz zahtevanega dokumenta izhajajo stališča določenih posameznih članov MSE in pozivi, da naj določeni drugi organi sprejmejo svoje stališče glede obravnavane tematike, kar ponovno ni končno stališče MSE. Organ tako ugotavlja, da gre pri zahtevanem dokumentu za dokument, ki je še v postopku izdelave oziroma posvetovanja MSE in bi njegovo razkritje povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, ob dejstvu, da dokončnega stališča pri MSE še ni. Ko in če bo MSE podala končno stališče, bo v zvezi s tem sprejela ustrezno odločitev ali podala svoje stališče, ki bo ustrezno javno objavljeno.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo. Pri tem navaja, da je dne 13. 4. 2022 organu poslal dokument Evropske komisije, ki ga pritožbi tudi prilaga in organ pozval, naj ga objavi. Zadevo so pri organu obravnavali dne 24. 4. 2022 in sprejeli Prilogo 3 (ESE aktivni strelovodi), ki ima oznako ZAUPNO. V pritožbi vztraja, da se mu omogoči dostop do zahtevanega dokumenta Priloge 3 ESE aktivni strelovodi.

Prejeto pritožbo je organ skupaj z določeno dokumentacijo , na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 092-80/2022-1 z dne 14. 6. 2022, poslal IP v reševanje, saj odločbe ni nadomestil z novo. IP je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba. IP je dne 17. 6. 2022 na organ naslovil poziv na dostavo dokumentov in za podajo opredelitev št. 090-189/2022/2. Na poziv IP je organ dne 20. 6. 2022 in dopolnjeno dne 28. 6. 2022 poslal svoje pojasnilo, skupaj z zaprošeno dokumentacijo.

Pritožba je delno utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacije javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali Priloga 3 zapisnika 120. redne seje Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev z dne 20. 4. 2022, glede katere je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Organ je zahtevo prosilca namreč zavrnil s sklicevanjem na deveto točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem je v izpodbijani odločbi navedel, da sta vsebina in sklep zaradi interne zaupnosti podani v ločeni prilogi zapisnika in označena z oznako »ZAUPNO«. Ob tem organ še navaja, da iz zahtevanega dokumenta izhajajo stališča določenih posameznih članov MSE in pozivi, da naj določeni drugi organi sprejmejo svoje stališče glede obravnavane tematike, kar ponovno ni končno stališče MSE, s čimer utemeljuje izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Ur. l. RS, št. 61/17, v nadaljevanju ZAID) v 25. in naslednjih členih določa, da se v Republiki Sloveniji ustanovi Inženirska zbornica Slovenije s ciljem zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb. Zbornica izvaja cilje ustanovitve kot poklicno zastopstvo stanovskih interesov, za svoje področje spremlja in obravnava problematiko dela pooblaščenih arhitektov in inženirjev, določa strokovna načela na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, spodbuja in zastopa poklicne, socialne in gospodarske interese pooblaščenih arhitektov in inženirjev in jim svetuje, skrbi za skladen razvoj stroke in varstvo stanovskega ugleda, sprejema kodeks, nadzoruje izpolnjevanje njihovih poklicnih dolžnosti in opravlja druge z zakonom in statutom določene naloge. Določeno je, da je zbornica nepridobitna pravna oseba javnega prava. Zakon opredeljuje tudi naloge zbornice, med njimi številne naloge, ki jih izvaja kot javno pooblastilo: izvajanje strokovnih izpitov, vpis in izbris iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev, vodenje imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev, vodenje disciplinskih postopkov zoper pooblaščene arhitekte in inženirje, organiziranje, izvajanje in spodbujanje poklicnega usposabljanja pooblaščenih arhitektov in inženirjev, izvajanje nadzora nad stalnim poklicnim usposabljanjem pooblaščenih arhitektov in inženirjev, sprejemanje aktov za izvajanje javnih pooblastil in drugih aktov, določenih s tem zakonom, izdelovanje poročil ali strokovnih mnenj, dajanje pobud in sodelovanje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti in zastopanje stroke v razmerju do državnih organov, krepitev odnosov z drugimi domačimi in tujimi poklicnimi organizacijami, nadzorovanje skladnosti ravnanja pooblaščenih arhitektov in inženirjev s pravili kodeksa, izvajanje postopkov mediacij in arbitraž s ciljem reševanja sporov med pooblaščenimi arhitekti in inženirji in gospodarskimi subjekti ter tretjimi osebami, izvajanje nadzora nad spoštovanjem njenih aktov, izvajanje strokovnega nadzora nad pooblaščenimi arhitekti in inženirji, priprava in organizacija javnih natečajev za investitorje, nastopanje kot posvetovalni organ državnih organov, državne uprave in univerz, urejanje kolektivnega zavarovanja za odgovornost pred škodo, vodenje postopkov za priznavanje poklicnih kvalifikacij po tem zakonu, spremljanje postopkov javnega naročanja na področju arhitekturnih in inženirskih storitev in opozarjanje na pomanjkljivosti in opravljanje drugih nalog. V organu so združene različne stroke s področja graditve in urejanja prostora, ki so organizirane v okviru samostojnih matičnih sekcij. Statut Inženirske zbornice Slovenije (Ur. l. RS, št. 37/18, 68/19, 26/22 in 43/22, v nadaljevanju Statut) v 19. členu določa, da so pri organu ustanovljene matične sekcije za uspešno izvajanje nalog ter za dosego cilja enakopravno in enakovredno zastopanosti vseh strok, ki so v zbornici združene. Med matičnimi sekcijami je tudi Matična sekcija elektro inženirjev. 58. člen Statuta določa, da je upravni odbor matične sekcije strokovni in izvršilni organ matične sekcije, ki vodi delovanje matične sekcije, obravnava probleme opravljanja dejavnosti članov sekcije ter pripravlja in izvaja program dela matične sekcije. V šestem odstavku istega člena je določeno, da delo upravnega odbora matične sekcije podrobneje ureja poslovnik o delu organov in delovnih teles zbornice. Med naloge upravnega odbora matične sekcije 59. člen Statuta šteje zlasti da: 1. vodi delovanje matične sekcije, 2. skrbi za razvoj matične stroke in pripravlja pravila stroke s področja matične sekcije, 3. zagotavlja izobraževanja s področja dela članov matične sekcije, 4. spremlja in obravnava problematiko svojih članov, povezano z delom, pogoji za delo in strokovno problematiko na področjih opravljanja storitev svojih članov in v zvezi z njimi sprejema stališča in sklepe ter podaja pobude za sprejem posameznih ukrepov za reševanje teh problemov, 5. obravnava strokovna vprašanja in pobude članov sekcije, 6. skrbi za regijsko delovanje matične sekcije, 7. sodeluje pri izvajanju programa dela zbornice in zagotavljanju izvajanja javnih pooblastil, 8. predlaga spremembe programov strokovnih izpitov iz matične stroke, 9. predlaga letni program obveznih izobraževanj iz matične stroke, 10. disciplinskemu tožilcu zbornice lahko posreduje prijavo disciplinske kršitve, 11. lahko obravnava predloge aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev ter druge sklepe, ki jih sprejemata upravni odbor zbornice ali skupščina zbornice, 12. lahko ustanovi stalna in začasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in zagotovi financiranje zanje, 13. pripravi letni program dela matične sekcije in ga izvaja, 14. sprejme predlog financiranja delovanja matične sekcije, 15. predlaga kandidate za organe, delovna telesa skupščine in upravnega odbora zbornice, 16. predlaga kandidate za predsednika in člane izpitne komisije, člana komisije za izobraževanje, člana strokovnega sveta in člane nadzornih komisij, za vsako od področij v njeni pristojnosti, 17. imenuje in razrešuje člane svojih delovnih teles, 18. imenuje predstavnike matične sekcije v strokovna telesa na lokalnem, regionalnem, državnem in meddržavnem nivoju ter jih razrešuje, 19. pred razpisom volitev v organe matičnih sekcij odloči o načinu glasovanja na zboru matične sekcije, elektronskem glasovanju ali kombinaciji obeh glasovanj, 20. daje predloge za vstop zbornice v mednarodne inženirske in druge organizacije ter izstop iz njih, 21. skrbi za vzdržno in finančno uspešno poslovanje matične sekcije, 22. odloča o sklenitvi pogodb s področja delovanja in za račun matične sekcije, obvezno pa o sklenitvi tistih, iz katerih sledi materialna obveznost matične sekcije nad 2.000,00 eurov. Za prevzemanje obveznosti in sklepanje pogodb, ki presegajo znesek 20.000,00 eurov, pa upravni odbor matične sekcije poda predlog za sklenitev pogodbe upravnemu odboru zbornice, 23. enkrat letno o svojem delu poroča zboru matične sekcije in skupščini zbornice, 24. opravlja druge naloge, določene s tem statutom in z drugimi akti zbornice. V 60. členu je določeno, da upravni odbor matične sekcije zaseda, kadar je potrebno, skliče pa ga predsednik upravnega odbora matične sekcije. Sklic upravnega odbora matične sekcije s predlogom dnevnega reda in gradivom za delo se posreduje članom upravnega odbora matične sekcije najmanj osem dni pred dnevom zasedanja upravnega odbora matične sekcije. Gradivo za upravni odbor je v celoti na vpogled tudi na sedežu zbornice. 61. člen Statuta ureja odločanje upravnega odbora matične sekcije, in sicer je upravni odbor matične sekcije sklepčen, če je navzoča najmanj polovica njegovih članov. Odloča z navadno večino glasov, glasovanje je javno, razen kadar statut ali poslovnik o delu organov in delovnih teles zbornice določata drugače. Če je število glasov neodločeno, odloči glas predsednika matične sekcije. Upravni odbor matične sekcije o svojem delu ter svojih odločitvah obvešča člane matične sekcije na zaprtih spletnih straneh zbornice. Statut v 81. členu glede javnosti delovanja organa določa, da je njegovo delovanje javno, kolikor drugače ne določa zakon, statut ali drug splošni akt. Službe zbornice, organi in delovna telesa zbornice morajo skrbeti za spoštovanje tajnosti osebnih podatkov ter preprečevati nepooblaščen dostop do njih. Prav tako morajo kot poslovno skrivnost varovati tudi listine in druge podatke, ki jih kot take razglasi oziroma določi pristojni organ, ali podatke, ki so po zakonu, drugih predpisih, statutu in splošnih aktih zbornice opredeljeni kot tajni. Upravni odbor zbornice sprejme splošni akt o varovanju osebnih podatkov in poslovne tajnosti zbornice. Splošni akt določa način ravnanja z osebnimi podatki ter vrste podatkov, ki so poslovna tajnost, ter način ravnanja ter dostopa do teh podatkov. Vsak član zbornice je dolžan varovati poslovno tajnost zbornice. Zbornica ima uradno spletno stran, na kateri objavlja dokumente, listine, poročila in ostalo, razen če bi se s tem poseglo v tajnost osebnih ali poslovnih podatkov ali v interese zbornice ali matičnih sekcij. Zbornica lahko izdaja tudi uradno revijo. Uradno revijo se izdaja v tiskani obliki ali se jo objavlja na spletni strani zbornice. Zbornica lahko člane obvešča tudi z elektronskimi sporočili. Namen spletne strani, revije in elektronskih sporočil je obveščanje članov zbornice o dejavnosti zbornice in poklicu. Za vodenje uradne spletne strani in uradne revije zbornice je odgovoren upravni odbor zbornice, ki lahko imenuje glavnega urednika. Skupščina organa je sprejela Poslovnik o delu organov in delovnih teles[1] (v nadaljevanju Poslovnik), ki v tretjem členu določa, da seje organov in delovnih teles zbornice niso javne. Organi in delovna telesa zbornice obveščajo člane in javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnavajo. Gradiva, ki jih obravnavajo organi in delovna telesa zbornice, niso javna, razen gradiva za sejo skupščine zbornice in zborov matičnih sekcij, ki se objavijo na spletnih straneh zbornice skupaj s predlogi sklepov zanje. 35. člen Poslovnika določa, da se za vprašanja v zvezi s sklicem upravnega odbora matične sekcije, zahteve za sklic upravnega odbora matične sekcije, oblikovanjem dnevnega reda seje, odsotnostjo člana upravnega odbora matične sekcije, vodenjem seje, vzdrževanjem reda na seji, korespondenčno sejo, izdelavo zapisnika, pripombami na zapisnik, glasovanjem in ugotavljanjem izida glasovanja smiselno uporabljajo določbe poslovnika o upravnem odboru zbornice, v kolikor statut ne določa drugače. Poslovnik v 26. členu ureja pisanje zapisnika upravnega odbora zbornice, in sicer določa, da ga piše zapisnikar, ki je generalni sekretar zbornice, v primeru njegove odsotnosti pa oseba, ki jo določi generalni sekretar. Zapisnik se piše v skladu s prvim odstavkom 13. člena poslovnika. Zapisnik mora biti članom upravnega odbora zbornice posredovan praviloma v sedmih dneh po seji. Izvirnik podpisanega zapisnika se skupaj s sklicem s prilogami in vsem gradivom, ki se obravnava na seji, hrani na sedežu organa. Član upravnega odbora zbornice, ki je bil prisoten na seji, lahko v roku sedem dni od prejema zapisnika poda pisne pripombe na zapisnik. Če pripomb na zapisnik ni, se šteje, da je zapisnik dokončen in izvršljiv. Če se predsednik zbornice ali zapisnikar s pripombami na zapisnik ne strinjata, se o morebiti spremenjenem ali dopolnjenem zapisniku odloča na naslednji seji upravnega odbora zbornice.

Vsebinska presoja zahtevanega dokumenta

1. Ali je zahtevani dokument varovan v smislu Zakona o tajnih podatkih?

Ker se je organ v izpodbijani odločitvi med drugim skliceval na to, da je dokument označen kot zaupen, je IP iz previdnosti najprej raziskal dejansko stanje za morebiten obstoj izjeme tajnih podatkov. V skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/06 in naslednji, v nadaljevanju ZTP) v 13. členu med stopnjami tajnosti med drugim določa stopnjo tajnosti “ZAUPNO“, ki se določi za tajne podatke, »katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije«. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. V skladu s formalnim kriterijem lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba, z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen.

V pritožbenem postopku je IP organ pozval, da pojasni, ali je dokument označen kot tajen v smislu ZTP. Iz odgovora organa z dne 20. 6. 2022 izhaja, da je dokument dobil oznako zaupno: ker iz dokumenta izhajajo stališča posameznih članov MSE, ki pa ne predstavljajo končnega stališča MSE, - ker iz dokumenta izhajajo pozivi, da naj določeni organi sprejmejo svoje stališče glede obravnavane problematike, kar ponovno ni končno stališče MSE, - ker je dokument še v postopku izdelave oziroma posvetovanja v MSE, - ker bi njegovo razkritje povzročilo napačno razumevanje vsebine, ob dejstvu, da končnega stališča pri MSE (še) ni. Ob tem je organ pojasnil, da dokument ni varovan v smislu ZTP, zato niso izkazani pogoji na podlagi ZTP.

Ker je organ v pritožbenem postopku tako nedvomno podal stališče, da zahtevani podatek ni bil označen kot zaupen v smislu tajnih podatkov, izjema, ki jo sicer predvideva prva točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni podana.

2. Ali gre za dokument, ki je še v postopku izdelave?

Deveta točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.

Iz zakonske dikcije tako izhajajo trije kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni za obstoj predmetne izjeme:

- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,

- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,

- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

Podrobnejša merila za dokument v izdelavi določa prvi odstavek 4. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16). Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru zahtevani dokument Priloga 3 zapisnika 120. redne seje Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev, ki je potekala dne 20. 4. 2022. Kot izhaja iz Poslovnika v 26. členu, je zapisnik Upravnega odbora dokončen in izvršljiv, če ni pripomb na zapisnik. Iz spletne strani organa izhaja, da je bila 10. 5. 2022 že naslednja seja Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev, in sicer 121. redna seja Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev. Pod točko 2 »Razno« je navedeno, da je bil zapisnik 120. seje potrjen še formalno. IP tako ugotavlja, da v času, ko je organ odločal o zahtevi prosilca, torej 3. 6. 2022, zapisnik 120. redne seje Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev ni bil več v postopku izdelave pri organu, saj je bil zapisnik zaključen. Prav tako zapisnik 120. redne seje Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev ni bil več predmet posvetovanja, saj je bil potrjen že dne 10. 5. 2022. Kot je pojasnil tudi organ v pritožbenem postopku, »v postopku sprejemanja so stališča, ki jih obravnava tudi Priloga 3, ne pa sama Priloga 3.«. V primeru, ko dokument ni več v postopku izdelave in ni več predmet posvetovanja pri organu, ampak le njegova vsebina, ne gre za izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker morajo biti izpolnjeni vsi trije pogoji iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, IP obstoja zadnjega pogoja ni niti preverjal, saj je zaključil, da izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za zahtevani dokument ni podana.

Ker zahtevani dokument predstavlja informacijo javnega značaja, je IP v nadaljevanju, v okviru materialne presoje po uradni dolžnosti, presojal, ali je v zvezi z dostopom do Priloge 3 zapisnika 120. redne seje Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev podana katera druga od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 5. a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

3. Ali gre za izjemo notranjega delovanja organa?

Iz izpodbijane odločbe in iz pojasnila organa v pritožbenem postopku izhaja, da je dokument dobil oznako zaupno: ker iz dokumenta izhajajo stališča posameznih članov MSE, ki pa ne predstavljajo končnega stališča MSE, - ker iz dokumenta izhajajo pozivi, da naj določeni organi sprejmejo svoje stališče glede obravnavane problematike, kar ponovno ni končno stališče MSE, - ker je dokument še v postopku izdelave oziroma posvetovanja v MSE, - ker bi njegovo razkritje povzročilo napačno razumevanje vsebine, ob dejstvu, da končnega stališča pri MSE (še) ni.

IP je zato v nadaljevanju te navedbe organa presojal v okviru izjeme notranjega delovanja, ki jo določa 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ob tem pa upošteval dejstvo, da mora pritožbeni organ na obstoj izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja paziti po uradni dolžnosti v okviru materialnopravne presoje.

Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer:

(1) podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in

(2) razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (t. i. specifični škodni test).

Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti.

Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri: vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti. Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti.

V obravnavani zadevi je predmet presoje Priloga 3 zapisnika 120. redne seje Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev, ki je potekala dne 20. 4. 2022. Kot je razvidno iz Poslovnika ta v tretjem členu določa, da seje organov in delovnih teles zbornice niso javne, da pa organi in delovna telesa zbornice obveščajo člane in javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnavajo. Med naloge upravnega odbora matične sekcije 59. člen Statut v 4. točki šteje da ta spremlja in obravnava problematiko svojih članov, povezano z delom, pogoji za delo in strokovno problematiko na področjih opravljanja storitev svojih članov in v zvezi z njimi sprejema stališča in sklepe ter podaja pobude za sprejem posameznih ukrepov za reševanje teh problemov. Iz Statuta in Poslovnika izhaja, da se o vsaki seji upravnega odbora matične sekcije piše zapisnik. 61. člen Statuta pa določa, da upravni odbor matične sekcije o svojem delu ter svojih odločitvah obvešča člane matične sekcije na zaprtih spletnih straneh zbornice.

Iz javno dostopne spletne strani organa je razvidno, da ta redno objavlja vse zapisnike sej Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev. Kot je razvidno iz zapisnika 120. redne seje Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev, ki je javno objavljen na spletni strani organa, so bili poleg članov Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev, vabljeni še določeni drugi člani. Dnevni red seje pa se je zaradi novih aktualnih vsebin spremenil, tako da se je med drugim pod drugo točko dodala točka »ESE strelovodi«. V zapisniku pa je navedeno, da se bo zaradi interne zaupnosti vsebina in sklep podala v ločeni prilogi z oznako »ZAUPNO«. Sprejet je bil Sklep 2/20.4.2022 ter Priloga 3. Dne 10. 5. 2022 je potekala 121. redna seja Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev, kjer je bil zapisnik 120. redne seje Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev potrjen. Dne 22. 6. 2022 je potekala 122. redna seja Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev, o kateri je bil napravljen zapisnik, ki pod točko »2.2 Pregled predhodnih sklepov«, navaja: »Sklep 2/20.4.2022, 22. 6. 2022«: -UO MSE je soglasno (vsi prisotni) potrdil vsebino predloga obvestila za člane MSE »Trženje in načrtovanje zaščite z uporabo ESE strelovodov«. Skladno s sklepom 121. seje se obvesti člane organa, da se prejeti dopis Evropske komisije nanaša zgolj na trženje in promet, da pa je treba ob tem upoštevati Pravilnik, TSG, standarde. – Za kontaktiranje javnosti bosta pristojna v imenu UO MSE: B. Žitnik za strokovni del in V. Volčjak za postopkovni po pravilniku o zaščiti pred delovanjem strele. – sklep s strani IZS MSE je realiziran«. Iz javno dostopnega obvestila članom, ki je bil objavljen dne 28. 6. 2022 in ga je organ poslal tudi IP in prosilcu, izhaja končno stališče Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev (v nadaljevanju MSE). Iz navedenega obvestila, izhaja stališče MSE do dopisa Generalnega direktorata za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Evropske komisije v zvezi s tako imenovanimi aktivnimi strelovodi (ESE).

Iz vsebine zahtevanega dokumenta, torej, Priloge 3 zapisnika 120. redne seje Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev, izhaja razprava udeleženih prisotnih na seji in sklep o problematiki »ESE strelovodi«. Razvidno je tudi, kako je bila ta tema obravnavana, kakšne so navedbe, stališča in pogledi članov oziroma drugih prisotnih oseb. Nadalje je IP ob vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da presojani dokument povzema mnenja udeleženih, ki so bila podana pred sprejetjem sklepov. V tem delu gre za informacije, ki se nanašajo na interno komunikacijo, ali delovanje organa. Informacije, ki jih zahtevana Priloga 3 zapisnika vsebuje, deloma razkriva, kakšen je modus operandi notranjega delovanja Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev. Iz obravnavanega dokumenta je torej razvidna vsebina obravnavanih zadev, in sicer tudi v smislu širše razprave in podrobnih razlogov za sprejete odločitve, ki izkazujejo, kako je organ razmišljal, in presojal informacije, na podlagi katerih je sprejemal odločitve, ki so prav tako vsebovane v obravnavanem dokumentu. Po vsebini gre torej za dokument, ki se nanaša na notranje delovanje organa, saj vsebuje podatke oziroma informacije, iz katerih je razvidno, kako je organ oblikoval politiko dela, oziroma kako je potekal postopek notranjega razmišljanja organa. IP ugotavlja, da je glede obravnavane Priloge 3 nedvomno izpolnjen prvi pogoj, ki ga določa 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

V zvezi z drugim pogojem za izpolnitev izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, mora obravnavani dokument oz. podatki prestati še t.i. specifični škodni test, kar pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje teh podatkov povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Pojem »motnje« je treba razlagati kot pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem organa in ni treba, da razkritje dokumenta že resno ogrozi proces odločanja institucije. To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije. Takšno stališče je izoblikovala tudi sodna praksa.[2] Glede na prakso Vrhovnega sodišča RS (Sklep X Ips 320/2010, z dne 1. 9. 2011) je za izpolnitev drugega dela pogoja izjeme po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ treba ugotoviti, ali bi z razkritjem zahtevanih dokumentov nastale motnje procesa odločanja institucije, pri čemer je odločilno ugotoviti motnje, ki bi nastale z razkritjem konkretnih zahtevanih dokumentov. Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS št. XIps 1613/2011-28 izhaja, da motnje – pri delovanju organa – pomenijo pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem (organa) in ne resno ogroženost. Z resno ogroženostjo je mišljena povzročitev stanja, ki je nevarno, neugodno za koga (organ). To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije bistveno nižja stopnja ogroženosti.

Če navedeno stališče povežemo s prakso IP, potrjeno s strani Upravnega sodišča (sodba I U 1176/2010), da iz materialno-pravnega vidika restriktivna razlaga in uporaba izjem od dostopa do informacije javnega značaja, pomeni da je zakonodajalec postavil izjemo le za »podatek iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument, je moral IP tudi v obravnavanem primeru ugotoviti, ali se motnje, ki bi nastale z razkritjem predmetnega dokumenta, nanašajo na vse podatke v Prilogi 3. Upoštevajoč navedena stališča namreč ni mogoče avtomatično, brez natančne utemeljitve v zvezi z vsakim podatkom ali skupkom podatkov, zaključiti, da se izjema, ki je ugotovljena za dokument, razteza nanj kot celoto.

Čeprav se organ ni skliceval na 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP s tem v zvezi presojal njegove navedbe, ki jih je navedel v okviru 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je motnje utemeljeval z navajanjem, da Priloga 3 vsebuje subjektivno mišljenje, mnenja in pomisleke razpravljajočih na seji in predstavlja njihovo osebno stališče, ki ni dokončno stališče organa. Z razkritjem pa bi prišlo do napačnega zaključka kakšno je stališče organa.

Dalje pa je IP, z vpogledom v predmetno Prilogo 3 zapisnika, presodil, da bi, glede na njeno vsebino, nedvomno nastale motnje pri delovanju Matične sekcije elektro inženirjev in tako organa, če bi se v predmetnih zapisnikih razkrili tisti deli, ki predstavljajo osebne poglede in zaznavanja razpravljajočih, saj gre v tem delu za vsebino, ki je namenjena notranji rabi Matične sekcije elektro inženirjev in je podana na podlagi subjektivnih zaznavanj posameznih deležnikov glede dopisa Generalnega direktorata za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Evropske komisije v zvezi s tako imenovanimi aktivnimi strelovodi (ESE). Ker predmetna subjektivna zaznavanja posameznikov, ki ne pomenijo stališč Matične sekcije elektro inženirjev oziroma organa in ker tudi ne gre zgolj za izražanje dejstev, ki so preverljiva, pač pa za podajanje mnenj, ki temeljijo na osebnih pogledih in zaznavanjih subjektov glede posameznih obravnavanih tem in nimajo učinka navzven, bi po presoji IP razkritje tega dela razprav znotraj Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa oziroma Matične sekcije elektro inženirjev. Priloga 3 vsebujejo razpravo članov Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev oziroma vabljenih na sejo, ki je v tolikšnem obsegu prepletena s podajanjem osebnih zaznav, pri katerih gre v smislu zgoraj že podane definicije te izjeme za »opinion«. IP ocenjuje, da je za kritično in učinkovito delo Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev pomembno, da člani neobremenjeno, kritično in brez zadržkov izražajo svoje mnenje, na odprti platformi. Razprava na za javnost zaprtem delu zapisnika je tako po vsebini kot po strukturi brez dvoma drugačne narave kot takrat, ko prisotni vedo, da bodo njihova stališča za javnost razvidna. Nenazadnje je izključitev javnosti z obravnavo zadevnega dela zapisnika kot zaupnega, namenjena tudi temu, da se prisotnim omogoča razprava brez zadržkov. Če bi bila razprava neposredno javno razvidna iz zapisnika oziroma njegove Priloge 3, bi bila ta okrnjena, ker udeleženci ne bi iskreno in brez zadržkov izražali svojih stališč, s tem pa bi bila okrnjena tudi vsebina.

Izhajajoč iz tega IP meni, da bi z razkritjem Priloge 3, ki vsebuje razpravo, nastale motnje pri delovanju Matične sekcije elektro inženirjev oziroma organa, saj bi se s tem pokazal način njegovega notranjega razmišljanja, usklajevanj, potek razprav, ki ne bi odražal sprejetih stališč posameznih udeleženih do obravnavanih tem, pač pa osebne poglede in zaznave sodelujočih, razkritje katerih ne sodi v koncept odprtega delovanja javnega sektorja, saj ne gre za mnenja, ki bi bila neposredno vključena v sprejete odločitve organa, pač pa gre za notranji posvetovalni postopek pri organu oziroma znotraj Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev.

Iz navedenega razloga je po oceni IP glede Priloge 3 zapisnika 120. redne seje Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev v delu, ki se nanaša na razprave udeleženih, izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme notranjega delovanja, to je, da bi z razkritjem nastale motnje pri delovanju organa. Te bi se odražale v tem, da bi bilo delo Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev zaradi okrnjene razprave slabše.

V utemeljitvi, zakaj bi organu oziroma Upravnem odbor Matične sekcije elektro inženirjev nastala škoda z razkritjem dokumenta, je organ poleg okoliščine, da gre za osebna stališča posameznih udeleženih na seji, kar je IP upošteval v delu, ki se nanaša na razpravo in stališča razpravljavcev (glej zgoraj), in v delu, da gre za dokument v nastajanju (glej obrazložitev zgoraj glede izjeme dokumenta v postopku izdelave), navedel, da iz dokumenta izhajajo pozivi, da naj določeni organi sprejmejo svoje stališče glede obravnavane tematike, kar ni končno stališče MSE in da bi razkritje dokumenta povzročilo napačno razumevanje vsebine, ker končnega stališča pri MSE še ni.

Po drugi strani pa IP opozarja na določbo 7. člena ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5a. in 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Navedeno pomeni, da zaradi ugotovitve obstoja izjeme notranjega delovanja, ki se nanaša na del vsebine zahtevane Priloge 3, ni mogoče avtomatično zavrniti dostopa do celotne njene vsebine. Institut delnega dostopa je v praksi treba uporabiti, kadar je to le mogoče, in prosilcem omogočiti kar največjo mero dostopa. IP z vpogledom v predmetni dokument ni našel razlogov, da bi z razkritjem sledečih podatkov iz zahtevane Priloge 3 nastale motnje pri delovanju organa oziroma Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev: datum in naziv dokumenta ter vsebina sklepa. Ti podatki predstavljajo objektivna dejstva, nastala na podlagi splošnih pravil o sestavi takšnih dokumentov (naziv, datum dokumenta). Prav tako, po presoji IP, motnje delovanja, ni mogoče utemeljiti pri razkritju sklepa, ki je bil sprejet na predmetni seji. Gre namreč za delovanje Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev navzven, in ne vsebuje osebnih pogledov posameznih udeleženih, pri vsebini sklepa namreč ne gre za notranje »razmišljanje« (»opinion«), ampak za dejstva (»facts«). Sklep pomeni manifestacijo odločitve Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev, kot pristojnega delovnega telesa Matične sekcije elektro inženirjev za sprejem stališč in sklepov s področja telekomunikacij, električnih inštalacij in močnostne elektrotehnike. Pri tem je IP upošteval, da je za odločitev pravno relevantno dejansko stanje v času odločanja organa.[3] Sledenji v času odločanja o zahtevanih dokumentih (3. 6. 2022), svojega dokončnega stališča res še ni podal, saj kot izhaja, ga je sprejel 22. 6. 2022 na 122. redni seji Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev oziroma najkasneje dne 28. 6. 2022, ko je javno objavil svoje končno stališče. IP je pri tem upošteval navedbe organa, da bi z razkritjem sklepa lahko prišlo do napačnega razumevanja, saj dokončnega stališča Upravni odbor Matične sekcije elektro inženirjev še ni sprejel. Kot je razvidno iz sklepa 2/20.4.2022 ne izhaja končno stališče, ampak bo to še pripravljeno, bo še dodatno preučeno. Iz sklepa tako brez dvoma izhaja, da bodo naslovniki o končnih stališčih še obveščeni. Navedeno pomeni, da stališča, ki ga Upravni odbor Matične sekcije elektro inženirjev še ni sprejel, ni mogoče napačno razumeti, ker to še ni izoblikovano. Pri tem je pomembno, da se organ ne sklicuje, da bi naslovniki stališča na člane Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev želeli vplivati in bi bil tako njihov deliberativni proces ogrožen. IP prav tako ne more pritrditi navedbam organa, da bi škoda oziroma motnje nastale v delu sklepov, kjer se poziva druge organa za podajo stališč o problematiki, saj gre v tem delu še toliko bolj za zunanje delovanje organa. Ob tem IP zgolj pripominja, da iz sklepa 2/20.4.2022 izhaja rok, v katerem naj bi se izvršil. Naveden rok je do 121. redne seje z dne 10. 5. 2022, še toliko bolj pa do dneva odločanja o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja prosilca, dne 3. 6. 2022, že potekel. IP tako zaključuje, da za del Priloge 3, ki se nanaša na naziv dokumenta in njegov datum ter na sklep, izjema notranjega delovanja organa, ni podana.

Po oceni IP je v obravnavanem primeru z delnim dostopom do zahtevane Priloge 3 tako mogoče varovati notranje delovanje organa, prosilcu pa kljub temu omogočiti uresničevanje pravice dostopa do informacije javnega značaja na način, da se lahko seznani s sprejetim sklepom Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev in z glavnimi razlogi zanj. Kot notranje delovanje namreč niso varovani zapisniki in njihove Priloge kot celota, ampak zgolj podatki o tem, kakšnega mnenja je bil posamezen sodelujoči.

Ker je delni dostop do zahtevanega dokumenta, ne da bi s tem ogrozili zaupnost informacij, mogoč, je IP odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pri tem je IP upošteval, da se v besedilu sklepa 2/20.4.2022 nahajajo osebni podatki. Ker gre za osebni imeni dveh članov Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev, je dostop do teh podatkov mogoč na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

4. Sklepno

Iz vseh navedenih razlogov je IP odločil, da je glede zahtevane Priloge 3 zapisnika 120. redne seje Upravnega odbora Matične sekcije elektro inženirjev delno podana izjema notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je mogoče varovane dele Priloge 3 izločiti in prosilcu omogočiti dostop do preostalega dela dokumenta (z institutom delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ), je IP organu naložil, da te dele prekrije in prosilca seznani s preostalim delom.

IP je tako zaključil, da je odločitev organa v izpodbijani odločbi, materialnopravno zmotna, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je prosilcu dolžan posredovati zahtevane dokumente v obliki fotokopij, v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora skladno s 7. členom ZDIJZ v njem prekriti varovane podatke.

Glede podatkov v zahtevnih dokumentih, ki izpolnjujejo pogoje izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (in ne 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in jih je treba prekriti skladno s 1. točko izreka te odločbe, je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Objavljen na spletni strani organa: https://www.izs.si/assets/media/files/vsebinske _datoteke/111/Poslovnik-o-delu-organov-in-delovnih-teles-IZS-10-12-2019.pdf.

[2] Iz prakse Upravnega sodišča RS na primer izhaja, da se je izjema notranjega delovanja nanaša na sklepe in kolegije ministrstva (Sodba št. I U 896/2015-8, z dne 11. 4. 2016) ali pa magnetogram seje Vlade RS (Sodba št. I U 1837/2014-25, z dne 11. 2. 2016), kar smiselno ustreza zahtevanim dokumentom.

[3]Kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 751/2004 z dne 21. 2. 2008 je za odločitev relevantno dejansko in pravno stanje zadeve v času odločanja organa, ki je odločil o upravni zadevi, kar je, kakor tudi v tem primeru, praviloma prvostopni upravni organ.