prosilec - Inženirska zbornica Slovenije
+ -Številka: 090-74/2022
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je zahteval, da se mu posredujejo vse odločbe članov (anonimizirane), katerim je komisija pri organu dodelila kreditne točke za udeležbo na izobraževanju/strokovnem usposabljanju, ki ni bilo organizirano s strani organa. Zahtevo je organ zavrnil z obrazložitvijo, da organ ne vodi podatkov o tem, komu je bila v letu 2019 izdana odločba o priznanju kreditnih točk niti evidence. IP je ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo, ker je menil, da bi moral za obstoj informacije javnega značaja razpolagati z registrom oziroma evidenco izdanih odločb o dodelitvi kreditnih točk v letu 2019. Organ namreč izdaja in hrani odločbe o dodelitvi kreditnih točk za posameznega člana organa za leto 2019. Ker je organ v izpodbijani odločbi zahtevo prosilca zavrnil že iz razloga, da z registrom zahtevanih dokumentov ne razpolaga, se ni spuščal v odbiro teh odločb in v anonimizacijo teh odločb. Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo in v posledici napačno ugotovil dejansko stanje, zato je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.
ODLOČBA:
Številka: 090-74/2022/5
Datum: 25. 3. 2022
Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi dopolnitvami in spremembami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 15. 2. 2022, zoper odločbo Inženirske zbornice Slovenije, Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. IZP-0710/2022 z dne 20. 1. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožbi prosilca z dne 15. 2. 2022 se ugodi in se odločba Inženirska zbornica Slovenije, št. IZP-0710/2022 z dne 20. 1. 2022 odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
- Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 15. 11. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje podatkov, iz katere izhaja, da je dne 8. 11. 2021 prejel odgovor glede ponovne zahteve za posredovanje podatkov. V odgovoru naj bi mu organ naložil, da sporoči, v kateri spis in v katero odločbo konkretno bi rad vpogledal. Iz zahteve prosilca z dne 15. 11. 2021, ki je predmet tega pritožbenega postopka, izhaja, da zahteva, da se mu posredujejo vse odločbe članov (anonimizirane), katerim je komisija dodelila kreditne točke za udeležbo na izobraževanju/strokovnem usposabljanju, ki ni bilo organizirano s strani organa, in sicer vse odločbe izdane v letu 2019. Prosilec je navedel, da želi vse odločbe, kjer je bilo dodeljenih 1, 2, 3, 4 ali 5 kreditnih točk, tako da se bo dalo preveriti, po kakšnem sistemu je komisija dodeljevala kreditne točke za izobraževanja, ki niso bila organizirana s strani organa. Kot je prosilec navedel že v prejšnjih zahtevah, podatke potrebuje iz razloga, ker je bil v disciplinskem postopku izdan sklep o disciplinski sankciji, zoper katerega je vložil upravni spor na Upravno sodišče RS. Zahtevano dokumentacijo pa potrebuje zato, da bo preveril in primerjal ostale odločbe, z odločbo, ki je bila izdana prosilcu in mu je bila z njo dodeljena ena kreditna točka za izobraževanje. Ob tem še pripominja, da organ deluje kot zbornica z javnimi pooblastili in da so zato vse odločitve in odločbe javne. Navedel je, da naj organ odločbe posreduje na naslov pooblaščenke ali na elektronski naslov. Na navedeno zahtevo je organ prosilcu odgovoril, da organ ne vodi podatkov o tem, komu je bila v letu 2019 izdana odločba o priznanju kreditnih točk. Organ ne vodi niti evidence vseh izdanih odločb o priznanju kreditnih točk v letu 2019, ne glede na število priznanih kreditnih točk. Organ bi torej pri vsakem članu moral preveriti, na kakšen način je pridobil kreditne točke in če je bil to tudi na način izdaje odločbe o priznanju kreditnih točk. To pa bi zahtevalo ogromno časa in napora. Iz navedenega razloga je organ pozval prosilca, da mu sporoči konkretni spis oziroma odločbo, v katero želi vpogledati. Ob tem organ dodaja, da so vse odločbe o priznanju kreditnih točk enake odločbi, ki jo je prosilec že prejel v svoji zadevi priznanja točk. Gre za enostaven upravni postopek, ki ne terja širše obrazložitve, kot je tista, ki izhaja iz odločbe prosilca. Torej iz odločb o priznanju kreditnih točk za leto 2019 ne bi mogli razbrati, po kakšnem sistemu se priznava kreditne točke. Dne 4. 1. 2022 je prosilec vložil zahtevo za posredovanje odločb, ki jih je organ izdal v letu 2019 o dodelitvi kreditnih točk za izobraževanje, ki jih je organiziral in izvedel organ. Glede navedene zahteve je organ dne 10. 1. 2022 odgovoril, da udeležencem izobraževanj, ki jih organizira in izvede sam, ne izdaja odločb, saj 11. člen Splošnega akta o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev določa, da organ udeležencem na usposabljanjih organa izda potrdilo o udeležbi, ki vsebuje podatek o pridobljenih kreditnih točkah.
Dne 20. 1. 2022 je organ izdal izpodbijano odločbo o zahtevi prosilca z dne 15. 11. 2021. Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil zahtevo za pridobitev vseh odločb članov (anonimiziranih), katerim je komisija dodelila kreditne točke za udeležbo na izobraževanju/strokovnem usposabljanju, ki ni bilo organizirano s strani organa, in sicer vse odločbe, ki so bile izdane v letu 2019. Iz vsebine obrazložitve izhaja sklicevanje organa na 4. člen ZDIJZ. Navaja, da prosilec zahteva vse odločbe članov organa, katerim je komisija dodelila kreditne točke za udeležbo na izobraževanju/strokovnem usposabljanju, ki ni bilo organizirano s strani organa v letu 2019. Takšna zahteva primarno izhaja iz predpostavke, da organ vodi register zahtevanih odločb, a takšnega registra pri organu ni, posledično to pomeni, da zahtevane vse odločbe članov organa, katerim je komisija dodelila kreditne točke za udeležbo na izobraževanju/strokovnem usposabljanju, ki ni bilo organizirano s strani organa v letu 2019, na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ni informacija javnega značaja, zaradi česar je bilo treba zahtevo prosilca zavrniti.
Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo. Iz pritožbe prosilca z dne 14. 2. 2022 izhaja, da pritožbo vlaga zaradi kršitve postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter IP predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter izda novo odločbo, s katero se zahtevi prosilca ugodi oziroma zadevo vrne v novo odločanje. V pritožbi prosilec navaja, da je dne 15. 11. 2021 podal zahtevo za pridobitev informacije javnega značaja, v kateri je zahteval vse odločbe članov (anonimizirane), katerim je komisija dodelila kreditne točke za udeležbo na izobraževanju/strokovnem usposabljanju, ki ni bilo organizirano s strani organa, in sicer za vse odločbe, ki so bile izdane v letu 2019. Organ je na zahtevo prosilca odgovoril le z dopisom z dne 16. 12 2021, po posredovanju IP pa je organ izdal izpodbijano odločbo, s katero je bila zahteva zavrnjena. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, organ ne vodi registra zahtevanih odločb, zato zahtevane informacije na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ niso informacije javnega značaja. Prosilec se z navedeno obrazložitvijo ne strinja. Zgolj zato, ker organ ne vodi registra, ne more zavrniti zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja. Dejstvo je, da odločbe, ki jih zahteva prosilec, obstajajo. Okoliščina, da organ ne vodi registra teh odločb, pa ne more biti razlog za zavrnitev zahteve prosilca. Po mnenju prosilca se organ zgolj izmika svoji obveznosti. Organ je v dopisu z dne 16. 12. 2021 navedel, da gre pri izdaji odločb za upravni postopek, zaradi česar prosilec vztraja, da se mu do zahtevanih odločb dostop omogoči. V skladu s 4. členom ZDIJZ je informacija javnega značaj vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene zakonske določbe izhaja, da je eden od pogoje, da je neko informacijo možno obravnavati kot informacijo javnega značaj tudi ta, da se mora nahajati v materializirani obliki. Zahtevane odločbe pri organu obstajajo. Izpolnjene pa so tudi ostale tri predpostavke iz 4. člena ZDIJZ, da mora informacija izvirati iz delovnega področja organa, da mora organ z njo razpolagati in da se mora nahajati v neki materializirani obliki. Zahtevane informacije so tako nedvomno informacije javnega značaja glede na 4. člen ZDIJZ. Postopek dodeljevanja kreditnih točk je upravni postopek, zaradi česar je organ dolžan voditi postopke in izdajati odločbe skladno z ZUP. Nedvomno gre za izvajanje javnopravne naloge, zato je nadzor javnosti nad delovanjem organa pomemben in utemeljen. Organ je tudi oseba javnega prava in izvaja javna pooblastila zato ga zavezuje ZDIJZ. V skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDIJZ ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja. Ob tem prosilec dodaja, da podatke zahteva zato, ker je organ zoper prosilca uvedel disciplinski postopek, ki je predmet upravnega spora, prosilec pa podatke potrebuje za učinkovito obrambo svojih pravic pred sodiščem kot dokaz. Iz zahtevanih odločb bi prosilec lahko preveril, kako je organ dodeljeval kreditne točke članom organa, ki so se udeležili zunanjih izobraževanj, ki jih ni organiziral sam.
V zvezi s prejeto pritožbo zoper izpodbijano odločbo je organ ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. IZP-1769/2022 z dne 25. 2. 2022, poslal IP v reševanje.
Na poziv IP št. 090-74/2022/2 z dne 7. 3. 2022 je organ z dopisom št. IZP-2362/2022 z dne 11. 3. 2022 dostavil določene dokumente in podal opredelitve in pojasnila. S pojasnili organa je IP z dopisom št. 090-74/2022/4 z dne 16. 3. 2022 seznanil prosilca.
Pritožba je utemeljena.
IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilec v pritožbi navaja okoliščine, zaradi katerih potrebuje zahtevane dokumente. V skladu z ZDIJZ izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ, jo kot tako tudi vsebinsko opredelil in poimenoval. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do osebnih okoliščin prosilca in namena zaradi katerega v pritožbi navaja, da dokumente potrebuje, ni opredeljeval.
V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da gre za dokumente, ki se nanašajo na področje iz pristojnosti organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacije, ki jih je zahteval prosilec, pri organu obstajajo v obliki informacije, do katere mora organ prosilcu omogočiti dostop. Organ je zahtevo prosilca zavrnil iz razloga, da ne razpolaga z evidenco izdanih odločb, zato mu zaradi prevelikega napora in potrebnega časa z iskanjem vseh odločb in anonimizacijo, tega ni dolžan pripraviti.
- Pravna podlaga za delovanje organa
Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Ur. l. RS, št. 61/17, v nadaljevanju ZAID) v 25. in naslednjih členih določa, da se v Republiki Sloveniji ustanovi Inženirska zbornica Slovenije s ciljem zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb. Zbornica izvaja cilje ustanovitve kot poklicno zastopstvo stanovskih interesov, za svoje področje spremlja in obravnava problematiko dela pooblaščenih arhitektov in inženirjev, določa strokovna načela na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, spodbuja in zastopa poklicne, socialne in gospodarske interese pooblaščenih arhitektov in inženirjev in jim svetuje, skrbi za skladen razvoj stroke in varstvo stanovskega ugleda, sprejema kodeks, nadzoruje izpolnjevanje njihovih poklicnih dolžnosti in opravlja druge z zakonom in statutom določene naloge. Določeno je, da je zbornica nepridobitna pravna oseba javnega prava. Zakon opredeljuje tudi naloge zbornice, med njimi številne naloge, ki jih izvaja kot javno pooblastilo: izvajanje strokovnih izpitov, vpis in izbris iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev, vodenje imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev, vodenje disciplinskih postopkov zoper pooblaščene arhitekte in inženirje, organiziranje, izvajanje in spodbujanje poklicnega usposabljanja pooblaščenih arhitektov in inženirjev, izvajanje nadzora nad stalnim poklicnim usposabljanjem pooblaščenih arhitektov in inženirjev, sprejemanje aktov za izvajanje javnih pooblastil in drugih aktov, določenih s tem zakonom, izdelovanje poročil ali strokovnih mnenj, dajanje pobud in sodelovanje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti in zastopanje stroke v razmerju do državnih organov, krepitev odnosov z drugimi domačimi in tujimi poklicnimi organizacijami, nadzorovanje skladnosti ravnanja pooblaščenih arhitektov in inženirjev s pravili kodeksa, izvajanje postopkov mediacij in arbitraž s ciljem reševanja sporov med pooblaščenimi arhitekti in inženirji in gospodarskimi subjekti ter tretjimi osebami, izvajanje nadzora nad spoštovanjem njenih aktov, izvajanje strokovnega nadzora nad pooblaščenimi arhitekti in inženirji, priprava in organizacija javnih natečajev za investitorje, nastopanje kot posvetovalni organ državnih organov, državne uprave in univerz, urejanje kolektivnega zavarovanja za odgovornost pred škodo, vodenje postopkov za priznavanje poklicnih kvalifikacij po tem zakonu, spremljanje postopkov javnega naročanja na področju arhitekturnih in inženirskih storitev in opozarjanje na pomanjkljivosti in opravljanje drugih nalog. Iz določb, ki urejajo poklic pooblaščenega inženirja (člen 3 in nasl.) izhaja, da poklicni naziv »pooblaščeni inženir« lahko uporablja le oseba, ki je vpisana v imenik pooblaščenih inženirjev pri organu, za vpis v imenik morajo posamezniki med drugim opraviti strokovni izpit pri organu, vsako leto pa plačati članarino. V skladu s 6. členom ZAID se morajo pooblaščeni arhitekti in inženirji na svojem strokovnem področju stalno poklicno usposabljati v skladu s splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju, ki ga izda in nadzor nad njim izvaja zbornica. Opustitev dolžnosti stalnega poklicnega usposabljanja je disciplinska kršitev, za katero se v disciplinskem pravilniku predvidi izrek disciplinske sankcije. V skladu z 11. členom ZAID zbornica vodi imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev. Pred vpisom posameznika v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev zbornica preveri izpolnjevanje pogojev iz 7. člena tega zakona. O vpisu v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev zbornica izda potrdilo, v primeru zavrnitve vpisa pa odločbo. O pritožbi zoper odločbo odloča ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). V imeniku se o pooblaščenih arhitektih in inženirjih vodijo naslednji osebni podatki: 1. osebno ime, 2. država, kraj in datum rojstva, 3. državljanstvo, 4. stalno in začasno prebivališče, 5. strokovni in znanstveni naslov, 6. podatki o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo, 7. podatki o načinu opravljanja poklicnih nalog, 8. identifikacijska številka, 9. podatki o opravljenem strokovnem izpitu, 10. poklicni naziv, 11. datum vpisa in izbrisa iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev, razlogih za izbris, mirovanju in disciplinskih sankcijah, 12. podatki o začetku in trajanju pridobivanja praktičnih izkušenj in o mentorjih kandidatov za pooblaščenega arhitekta in inženirja, 13. podatki o priznavanju poklicnih kvalifikacij, 14. podatki o stalnem poklicnem usposabljanju, 15. elektronski naslov, telefonsko številko, zaposlitev in 16. referenčna dela pooblaščenega arhitekta in inženirja s podatki o nazivu nalog ali del, času izvajanja nalog ali del, pogodbeni vrednosti opravljene naloge, investicijski vrednosti objekta, velikosti objekta, vrsti objekta glede na zahtevnost in druge značilnosti izvedene naloge ali dela, ki so pomembna za potrditev reference. Splošni akt o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev (Ur. l. RS, št. 37/18) natančneje ureja področje, obseg, pogoje in postopke za točkovanje, spremljanje, potrjevanje in evidentiranje stalnega poklicnega usposabljanja pooblaščenih inženirjev, ki so vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije. Drugi člen navedenega Splošnega akta določa, da poklicno usposabljanje pooblaščenih inženirjev obsega usposabljanje na področju poklicnih nalog pooblaščenih inženirjev, določenih v zakonu, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. Pooblaščeni inženir mora v vsakem letu zbrati predpisano število kreditnih točk. Te pa pridobiva s pasivno ali aktivno udeležbo na usposabljanjih pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS) ali drugih pravnih subjektih in pisanjem strokovnih prispevkov. V 7. členu Splošnega akta je urejeno točkovanje poklicnega usposabljanja pooblaščenih inženirjev. Pasivna udeležba na usposabljanju je lahko ocenjena z največ petimi kreditnimi točkami. Če usposabljanje z enako ali zelo podobno vsebino v obdobju dveh let ponovi enkrat ali večkrat, pridobi pooblaščeni inženir kreditne točke le za prvo usposabljanje. Za aktivno udeležbo na usposabljanju pridobi pooblaščeni inženir dvakratnik števila kreditnih točk, ki bi jih dobil kot pasivni udeleženec, a največ pet kreditnih točk. Če aktivno udeležbo z enako ali zelo podobno vsebino v obdobju dveh let ponovi enkrat ali večkrat, pridobi pooblaščeni inženir kreditne točke le za prvo aktivno udeležbo. Tudi za aktivno udeležbo na usposabljanju in za pasivno udeležbo na usposabljanju z enako ali zelo podobno vsebino v obdobju dveh let pridobi pooblaščeni inženir kreditne točke le enkrat. Seštevek vsote kreditnih točk, ki jih prejmejo aktivni udeleženci na usposabljanju, ne more preseči dvakratnika števila kreditnih točk, ki jih prejme pasivni udeleženec usposabljanja. Za objavo strokovnega prispevka v strokovni in znanstveni reviji, zborniku in drugi strokovni publikaciji in reviji zbornice ali matične sekcije pridobi pooblaščeni inženir pet kreditnih točk. Dodelitev kreditnih točk za aktivno udeležbo na usposabljanju in objavo strokovnega prispevka vsebinsko enakovrstnega usposabljanja se izključujeta. Za objavo ustreznega strokovnega prispevka v knjigi pridobi pooblaščeni inženir šest kreditnih točk. Če strokovni prispevek z enako ali zelo podobno vsebino v obdobju dveh let ponovi enkrat ali večkrat, pridobi pooblaščeni inženir kreditne točke le za prvi strokovni prispevek. Pri soavtorstvu v revijah se predvideni bonus točk enakomerno porazdeli med avtorje, pri čemer se delež z decimalkami zaokroži na celo vrednost. V 8. členu Splošnega akta je določeno, da o dodelitvi kreditnih točk za pasivno in aktivno udeležbo na usposabljanju in objavljene strokovne prispevke odloča pristojna služba IZS. Usposabljanjem, ki se uvrstijo na seznam, se število kreditnih točk določi pred uvrstitvijo na seznam. Pooblaščenim inženirjem, avtorjem strokovnega prispevka, objavljenega v reviji zbornice, reviji matične sekcije in revijah, ki jih zbornica soizdaja, pristojna služba IZS dodeli in vpiše kreditne točke po izidu in prejemu revije. Usposabljanjem, ki niso uvrščena na seznam, in strokovnim prispevkom, z izjemo prispevkov, objavljenih v reviji zbornice, se število kreditnih točk določi na podlagi vloge, ki jo pooblaščeni inženir vloži na IZS. V 9. členu Splošnega akta je predpisano, da je vlogi za dodelitev kreditnih točk za pasivno ali aktivno udeležbo na usposabljanju treba priložiti: -program usposabljanja, - potrdilo o udeležbi, ki ga izda organizator usposabljanja, - v primeru aktivne udeležbe, dokazilo o aktivni udeležbi (npr. besedilo ali predstavitev nastopa v tiskani ali elektronski obliki), ali drug dokaz. Vlogo se lahko vloži na IZS najkasneje šest mesecev po opravljenem pasivnem ali aktivnem usposabljanju, ali objavi strokovnega prispevka, vendar najkasneje v letu, v katerem je potekalo usposabljanje. Če je vloga nepopolna, pristojna služba IZS zahteva dopolnitev vloge v 15 dneh. Če vloga v tem roku ni dopolnjena, se vlogo s sklepom zavrže. IZS o priznanju kreditnih točk izda odločbo, zoper katero je mogoča pritožba, ki se jo v 15 dneh od vročitve naslovi na upravni odbor IZS. Splošni akt v 10. členu določa, da mora pooblaščeni inženir v koledarskem obdobju enega leta zbrati najmanj šest kreditnih točk s strokovnega področja njegovega pooblastila. Izpolnjevanje pogojev preverja pristojna služba IZS vsako leto januarja. Pristojna služba IZS do konca januarja posreduje disciplinskemu tožilcu IZS seznam pooblaščenih inženirjev, ki v preteklem letu niso zbrali predpisanega števila kreditnih točk. Ob preverjanju izpolnjevanja pogoja iz prvega odstavka tega člena pristojna služba IZS izbriše šest kreditnih točk, morebitni presežek kreditnih točk pa se prenese v naslednje koledarsko leto. Kreditne točke se izbriše po preteku dveh let, ko so bile vpisane v imenik pooblaščenih inženirjev. Četrto poglavje Splošnega akta je namenjeno potrjevanju in evidentiranju poklicnega usposabljanja pooblaščenih inženirjev. IZS izda udeležencem na usposabljanjih IZS potrdilo o udeležbi, ki vsebuje podatek o pridobljenih kreditnih točkah. Evidentiranje poklicnega usposabljanja pooblaščenih inženirjev ureja 12. člen, ki določa, da kreditne točke vpiše pristojna služba IZS v imenik pooblaščenih inženirjev na podlagi evidentirane udeležbe pooblaščenega inženirja na usposabljanju s seznama ali na podlagi odločbe o dodelitvi kreditnih točk, ki jo izda IZS. Pooblaščenim inženirjem, ki se pasivno udeležijo usposabljanja, ki je uvrščeno na seznam, vpiše pristojna služba IZS kreditne točke na podlagi zbirnega seznama udeležencev in programa usposabljanja, ki ga IZS izroči organizator usposabljanja. Pooblaščenim inženirjem, ki se aktivno udeležijo usposabljanja, ki je uvrščeno na seznam, vpiše pristojna služba IZS kreditne točke na podlagi dokazila iz tretje alineje prvega odstavka 9. člena tega splošnega akta in programa usposabljanja, ki ga IZS izroči organizator usposabljanja. Organizator usposabljanja priloži zbirnemu seznamu pasivnih in aktivnih udeležencev liste prisotnosti s podatki o identifikacijskih številkah pooblaščenih inženirjev in lastnoročnimi podpisi pooblaščenih inženirjev. Kreditne točke, pridobljene s pasivno ali aktivno udeležbo na usposabljanju, ki ni usposabljanje iz prvega odstavka, in kreditne točke za strokovni prispevek, vpiše pristojna služba IZS v imenik pooblaščenih inženirjev na podlagi odločbe o dodelitvi kreditnih točk iz četrtega odstavka 8. člena tega splošnega akta.
Iz zgoraj navedenih predpisov izhaja pomembnost vloge stalnega strokovnega usposabljanja članov organa, način izpolnjevanja te obveznosti in način nadzora s strani organa, da je obveznost stalnega strokovnega usposabljanja izpolnjena ter posledice, v primeru, da obveznost usposabljanja ni izpolnjena. Iz zgoraj navedenih predpisov izhaja, da se morajo člani organa vsako leto usposabljati in v ta namen zbrati šest kreditnih točk. Člani se usposabljanj udeležujejo v različnih vloga (aktivno, pasivno) ali s pisnimi objavami v publikacijah, pri čemer so te vloge ovrednotena različno. Pri usposabljanjih, ki jih izvaja organ, se ovrednotenje posameznega usposabljanja oziroma določitev višine kreditnih točk, ki jih udeležba na določenem izobraževanju udeležencu prinese, opredeli vnaprej. Po udeležbi posameznik prejme potrdilo o udeležbi, iz katerega tudi izhaja število kreditnih točk. Članom pa se kreditne točke v imenik vpišejo avtomatično. Glede usposabljanj, ki ne potekajo v okviru organa, pa mora posameznik na organ podati vlogo z ustreznimi dokazili. O višini dodeljenih kreditnih točk za udeležbo na te vrste izobraževanjih odloča organ z odločbo. Zoper odločbo je mogoča pritožba, ki se jo v 15 dneh od vročitve naslovi na upravni odbor IZS. V imenik pooblaščenih inženirjev se kreditne točke vpišejo na podlagi odločbe o dodelitvi kreditnih točk. Ali člani izpolnjujejo pogoje, torej ali je član zbral najmanj šest kreditnih točk s strokovnega področja njegovega pooblastila, preverja pristojna služba organa vsako leto januarja. Pristojna služba organa do konca januarja posreduje disciplinskemu tožilcu organa seznam pooblaščenih inženirjev, ki v preteklem letu niso zbrali predpisanega števila kreditnih točk.
- Obstoj informacije javnega značaja
Najprej IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilcev. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
Hkrati IP opozarja, da podatki, ki se pri organu nahajajo v elektronski obliki, iz dostopa do informacij javnega značaja niso izključeni. Ob uporabi različnih računalniških orodij je mogoče navedene podatke povezovati oziroma združevati in oblikovati v nove podatke oziroma informacije, ki se v bazi prej niso nahajale. Prav slednje pa je lahko sestavni del uporabe določenih podatkovnih zbirk, ki jih tudi uporabljajo pri organu zaposlene oziroma za to pooblaščene osebe pri svoji vsakdanji rabi in ki je torej z razlogi za obstoj take zbirke podatkov neločljivo povezan. Pri dostopu do informacij javnega značaja s ciljem transparentnega delovanja organov pri opravljanju javnih nalog je ključno, da se posamezniku omogoči dostop do podatkov, ki se v taki zbirki nahajajo, če temu nasproti ne stojijo dejanske ovire oziroma zakonske omejitve ali prepovedi. Organ mora za ta namen prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 336/2018 z dne 7. 2. 2018).
Predmet obravnavanega pritožbenega postopka je vprašanje ali je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca zavrnil zato, ker nima evidence izdanih odločb, iskanje, odločb v osebnih mapah vseh članov in priprava odločb za dostop pa po stališču organa zaradi časovne obremenitve organa presega pojem informacije javnega značaja in njegove obveznosti, ki mu jo ZDIJZ nalaga. V pojasnilu IP z dne 11. 3. 2022 je organ navedel, da nima enostavnega dostopa do teh odločb, kar posledično pomeni, da bi moral organ za vsakega od približno 7.000 članov preveriti, ali je bila odločba o dodelitvi kreditnih točk izdana. Zbiranje teh podatkov pa bi vzelo bistveno več časa, kot ga je IP za to ponudil. Organ ocenjuje, da bi glede na število zaposlenega kadra potreboval vsaj šest mesecev, saj to predstavlja dodatno znatno obremenitev. Ob tem organ opozarja, da so vse zahtevane odločbe po vsebini enake. Vse zahtevane odločbe so izdelane na enak način, razlikujejo se le po podatkih predlagatelja, dnevu vložitve vloge, naslovu usposabljanja, zapisu priloženih dokazil in številu dodeljenih kreditnih točk. Ob tem je navedel, da vloge za priznanje kreditnih točk in odločbe o dodelitvi kreditnih točk nimajo posebnega klasifikacijskega znaka. Vse se vodijo pod 0215, kamor v skladu s klasifikacijskim načrtom sodijo »Vloge in dopisi (5), Odločbe (5), Potrdila (5), Evidenca(A), Zapisniki o zaslišanju (10), Pritožbe, tožbe in odgovori na pritožbe in tožbe (10), Poročila in statistike (10)«. K pojasnilu je priložil tudi ekranski pogled osebne mape določnega inženirja, iz katere izhaja, da so dokumenti razvrščeni kronološko in da je v opisu zadeve navedeno »Izhodna pošta za: »ime inženirja« Odločba o dodelitvi kreditnih točk«. V tem pogledu dokumentov posameznega inženirja pa je razviden tudi datum posameznega dokumenta, vključno z letnico.
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
- organ mora z njo razpolagati;
- nahajati se mora v materializirani obliki.
Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal. IP ugotavlja, da je prosilec zahteval odločbe, ki jih organ izdaja v okviru izvajanja javnega pooblastila. Pri organu zahtevani dokumenti nedvomno obstajajo. Prav tako ni dvoma, da če je bila v letu 2019 izdana odločba o dodelitvi kreditnih točk za usposabljanje posameznemu članu, ta obstaja vsaj v osebni mapi tega člana. Navedenega dejstva organ ne prereka. Zadržke vidi predvsem v tem, da bi poizvedba v elektronski mapi posameznega člana z iskanjem in odbiro odločb o dodelitvi kreditnih točk v letu 2019, ker z evidenco izdanih odločb ne razpolaga ter njihova anonimizacija, zanj predstavljala prekomerno breme. V skladu z ustaljeno prakso IP in Upravnega sodišča RS prekomerno delo ne predstavlja razloga za zavrnitev zahteve. Pri tem je potrebno poudariti, da čeprav je prosilec v zahtevi z dne 15. 11. 2021 zahteval odločbe, s katerimi je bilo dodeljeno 1, 2, 3, 4, 5 kreditnih točk v letu 2019, med strankama v nadaljevanju postopka ni sporno, da prosilec vztraja pri tem, da dobi vse odločbe o dodelitvi kreditnih točk v letu 2019. To pomeni, da organ pri odbiri dokumentov, ki ustrezajo zahtevi, ni dolžan odločb analizirati, ampak le najti vse tiste odločbe, s katerimi je bilo odločeno o dodelitvi kreditnih točk v letu 2019. V sodbi št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007 Upravno sodišče RS brez kančka dvoma poda stališče, da je zmotno stališče organa, da je lahko razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja enormno število dokumentov, ki bi jih bilo treba prosilcu izročiti, kar bi pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa, ker ne bi mogel zagotavljati opravljanja svoje dejavnosti v času uradnih ur. ZDIJZ taksativno našteva izjeme v 6 (in sedaj tudi v 5a.) členu, med katerimi pa ni enormnega števila dokumentov, ki jih prosilec zahteva od organa. Vse izjeme, ki omogočajo organu, da prosilcu zavrne dostop do zahtevanih informacij, so taksativno navedene in izjem ni mogoče širiti preko tega.
IP tako ugotavlja, da ZDIJZ ne zahteva, da za dostop do dokumentov obstoji poseben register odločb. Organ namreč lahko odločbe o dodelitvi kreditnih točk odbere v osebni mapi posameznega člana. Pri tem drugače, kot na primer v zadevi II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010, kjer je Upravno sodišče menilo, da ker iskalnik dokumentov organa ne omogoča identifikacije dokumentov, kot izhaja iz zahteve prosilca, v obravnavani zadevi organ ni dolžan analizirati posameznih dokumentov po vsebini, da bi ugotovil, ali ustrezajo zahtevi prosilca. V obravnavanem primeru je iz rubrike »Opis« prima facie razvidno, ali je bila posameznemu članu izdana odločba o dodelitvi kreditnih točk v letu 2019. Prav tako pa ni mogoča primerjava obravnavanega primera s primerom, kjer je sodišče v sodbi III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013 potrdilo zlorabo instituta dostopa do informacije javnega značaja, saj prosilec na organ ni naslovil izjemne količine vlog. Niti ni mogoče govoriti o šikanozni zahtevi, ko jo je opredelilo Upravno sodišče v sodbi II U 214/2016-12 z dne 7. 2. 2017, saj ni mogoče govoriti o tem, da bi bila zahteva prosilca žaljiva in tudi ne pretirano obsežna. Kot navaja sodišče, je organ dolžan svoje delo organizirati tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravice, omogoči dostop do zahtevanih podatkov.
IP tako ugotavlja, da je organ napačno uporabil materialno pravo, ker je menil, da bi moral za obstoj informacije javnega značaja razpolagati z registrom oziroma evidenco izdanih odločb o dodelitvi kreditnih točk v letu 2019. Kot je bilo ugotovljeno, prosilec ne zahteva evidence ali zbirnih podatkov iz registra oziroma analiz, ampak »surove« podatke, torej odločbe. Da organ izdaja in hrani odločbe o dodelitvi kreditnih točk za posameznega člana organa za leto 2019, je bilo v tem postopku že ugotovljeno. Ker pa je organ napačno uporabil materialno pravo, in sicer 4. člen ZDIJZ, ker je menil, da bi moral za obstoj informacije javnega značaja imeti posebno evidenco oziroma register izdanih odločb o dodelitvi kreditnih točk, je napačno uporabil materialno pravo in v posledici nepopolno ugotovil dejansko stanje glede izdanih odločb o dodelitvi kreditnih točk v letu 2019.
- Odločitev IP in razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje
Ker je organ v izpodbijani odločbi zahtevo prosilca zavrnil že iz razloga, da z registrom zahtevanih dokumentov ne razpolaga, se ni spuščal v odbiro teh odločb in v anonimizacijo teh odločb. Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo in v posledici napačno ugotovil dejansko stanje, zato je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.
Vrnitev zadeve v ponovni postopek IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa, posledično organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je predmet presoje in razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje za ustrezno rešitev predmetne zahteve. Poleg navedenega se organ ni spustil v vsebinsko obravnavo sklopov dokumentov in se ni opredelil do zahtevanih informacij, pri čemer mu je ta možnost dana prav z vrnitvijo v ponovno odločanje.
- Napotki organu prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek
Skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek.
V ponovljenem postopku mora organ prve stopnje po uradni osebi, določeni za posredovanje informacij javnega značaja, najprej identificirati zahtevane dokumente, in sicer mora najti vse odločbe o dodelitvi kreditnih točk članom organa iz leta 2019. Nadalje mora pri omogočanju dostopa upoštevati obseg zahtevka, iz katerega izhaja, da prosilec zahteva anonimizirane odločbe in pri tem uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16 v nadaljevanju Uredba). Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe). Organ mora v ponovljenem postopku med drugim prosilca pozvati, da opredeli način seznanitve. Iz njegove zahteve namreč izhaja, da tega ni opredelil. V zahtevi je navedel le, da naj mu organ zahtevane informacije dostavi ali na naslov njegove pooblaščenke ali na elektronski naslov. Iz navedene opredelitve pa ne izhaja zahtevan način seznanitve (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). To je med drugim pomembno zaradi višine stroškov. Drugi odstavek 14. člena Uredbe namreč določa, da če je informacija javnega značaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali fizične oblike v elektronsko obliko skladno s to uredbo.
Organ je dolžan v predmetni zadevi v ponovljenem postopku odločiti tudi o morebitnih stroških za posredovanje zahtevanih informacij, in sicer po postopku, ki je predpisan v ZDIJZ in v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba), ter o stroških postopka. V izračun stroškov fotokopiranja zaradi izvedbe delnega dostopa pri vpogledu sme organ šteti le fotokopiranje tistih strani zahtevane dokumentacije, na katerih bo organ izvajal delni dostop. Po prvem odstavku 34. člena ZDIJZ je vpogled v zahtevano informacijo brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa v skladu s 7. členom tega zakona. Nobenega dvoma ni, da lahko organ skladno z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij (glej 34. do 36.b člen). Pri stroških postopka mora organ upoštevati tudi prvi odstavek 114. člena ZUP, ki določa, da stroške postopka, kadar je v postopek vstopil stranski udeleženec in je s svojim zahtevkom uspel, krije stranka, na zahtevo katere se je postopek začel. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij (tretji odstavek 36. člena ZDIJZ).
Če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 80 evrov (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog (drugi odstavek 18. člena Uredbe). Polog oz. predujem je institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oz. posredovanja informacij javnega značaja. Polog služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), kadar je zahteva obsežna, ne bo odveč v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Pri pologu mora organ prosilca opozoriti na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku, kar pomeni, da bo izdan sklep o ustavitvi postopka. Po posredovanju informacij organ skladno z Uredbo obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda sklep skladno s prvim odstavkom 18. člena Uredbe. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec plača razliko.
Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba utemeljena. IP je izpodbijano odločbo organa prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil in mu vrnil zadevo v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.
Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, tako da prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka