prosilec - Inštitut za novejšo zgodovino

POVZETEK:

Prosilec je zahteval elektronsko kopijo Zbirke podatkov o smrtnih žrtvah med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med 2. svetovno vojno in neposredno po njej. Organ je zahtevo zavrnil, saj je menil, da nima zakonske podlage za posredovanje dokumentov prosilcu. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da glede dostopa do dokumentov ni podana nobena od izjem po ZDIJZ in da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Vendar je IP ugotovil, da organ ne razpolaga s tehničnimi sredstvi, ki bi mu omogočala, da prosilcu posreduje kopijo celotne zbirke, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil, saj mu organ dokumentov ne more posredovati na način, kot je v zahtevi opredelil prosilec. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-155/2024/6

Datum:   20. 8. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 2. 2024, zoper odločbo Inštituta za novejšo zgodovino, Privoz 11, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2-04/47-2024 z dne 13. 2. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 20. 2. 2024 zoper odločbo Inštituta za novejšo zgodovino št. 2-04/47-2024 z dne 13. 2. 2024 se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 28. 3. 2023 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za dostop do Zbirke podatkov o smrtnih žrtvah med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med 2. svetovno vojno in neposredno po njej. Na spletu je dostop le do dela te zbirke, prosilec pa bi želel dostop do celotne zbirke, in sicer v elektronski obliki.

(2) Organ je dne 13. 2. 2024 izdal odločbo št. 2-04/47-2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je pojasnil, da je v okviru raziskovalnih projektov ustvaril zbirko smrtnih žrtev, ki vsebuje 31 spremenljivk o približno 100.000 osebah. Osebne in druge podatke so člani projektnih skupin zbirali iz že javno dostopnih virov in literature ter na podlagi prvega odstavka 102. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. V skladu s tretjim dostavkom 102. člena ZVDAGA se določeni podatki lahko objavijo, organ pa je vse te podatke objavil na portalu Zgodovina Slovenije- SIstory. Ni pa javno objavil tistih osebnih podatkov (npr. o povzročitelju smrti), za objavo katerih ni imel izrecne zakonske podlage. Organ je pri zavrnitvi upošteval določbe Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki dostop do podatkov zagotavlja v okviru načel odprte znanosti. Raziskovalci presodijo, kateri podatki so nujno potrebni za ponovitev raziskav in kakšen obseg mora biti odprto dostopen za ponovljivost in ponovno uporabo. Podatki, ki jih zahteva prosilec, so sicer nastali v okviru raziskave, financirane z javnimi sredstvi, vendar financerji v pogodbah niso zahtevali, da mora izvajalec zagotoviti odprt dostop do raziskovalnih podatkov.

(3) Zoper izpodbijano pritožbo je prosilec 20. 2. 2024 vložil pritožbo. V njej je navedel, da je odločitev napačna, saj so zahtevani podatki navedeni v katalogu informacij javnega značaja, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, ker je ugotovil, da dostop do podatkov ni mogoč, saj prosilec zahteva raziskovalne podatke in da so razlogi v odločbi za zavrnitev nejasni in med seboj v nasprotju, saj se organ sklicuje na načela in institute različnih zakonov. Prosilec meni tudi, da ni resnična navedba, da je organ na spletni strani objavil vse podatke, ki so navedeni v tretjem odstavku 102. člena ZVDAGA.

(4) Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP dne 30. 4. 2024.

(5) Za popolno ugotovitev dejanskega stanja je IP dne 29. 5. 2024 pri organu izvedel ogled in camera, na katerem je vpogledal v zahtevano zbirko in pridobil dodatna pojasnila glede dostopa do dokumentov. Zapisnik o ogledu je v seznanitev posredoval tudi prosilcu, ki je v odzivu nanj navedel, da vztraja pri vloženi zahtevi.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. členom ZDIJZ je vsakomur omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

(8) V obravnavani zadevi je prosilec zahtevo vložil na podlagi ZDIJZ pri javnem zavodu, ki je nedvomno dolžan delovati skladno z določbami ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. členu ZDIJZ.

(9) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(10) Zahtevane informacije v obravnavani zadevi sodijo med informacije javnega značaja, saj izvirajo iz delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga in so v materializirani obliki. Vprašanje tega pritožbenega postopka je, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja (5. člen ZDIJZ), oziroma ali je podana katera od izjem iz 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki prost dostop do zahtevanih informacij omejuje.

(11) Ker je prosilec zahteval dostop do zbirke posameznikov (smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med 2. svetovno vojno in neposredno po njej), je IP v nadaljevanju presojal obstoj izjeme varstva osebnih podatkov.

(12) Izjema varstva osebnih podatkov je opredeljena v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po tej določbi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), v veljavi pa je tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22, v nadaljevanju ZVOP-2).

(13) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Imena, priimki in druge okoliščine glede smrtnih žrtev druge svetovne vojne nedvomno predstavljajo osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

(14) Kot obdelavo osebnih podatkov Splošna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

(15) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(16) IP je v nadaljevanju presojal, ali je podana zakonska podlaga, ki omogoča razkritje zahtevanih osebnih podatkov in ugotovil, da Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS, št. 30/06 in 51/14, v nadaljevanju ZVDAGA) v 102. členu izrecno določa, da se osebni podatki o odvzemih življenja posameznikom v obdobju od 1. 9. 1939 do 31. 12. 1953 lahko posredujejo uporabnikom v javnem sektorju, ki jih potrebujejo za znanstvene raziskovalne in zgodovinske namene. Ti podatki se v ta namen lahko tudi objavijo. Objavijo se lahko osebno ime, ime očeta in matere, datum in kraj rojstva, datum in kraj smrti, kraj prebivališča, državljanstvo, članstvo v politični stranki ali društvu, pripadnost vojaškim enotam, narodnost, spol, izobrazba in zaposlitev. Glede naštetih podatkov tako nedvomno obstaja zakonska podlaga za njihovo objavo, s tem pa tudi za posredovanje prosilcem na podlagi ZDIJZ.

(17) ZVDAGA v 63. členu določa, da je javno arhivsko gradivo v arhivih in v lastni hrambi dostopno vsakomur. Kot izhaja iz pojasnil organa, je ta podatke, ki se nahajajo v bazi smrtnih žrtev, ustvaril v okviru izvajanja različnih raziskovalnih projektov, ki so jih člani projektnih skupin zbirali iz že objavljenih in dostopnih virov literature na podlagi 102. člena ZVDAGA, predvsem iz arhivskega in dokumentarnega gradiva. Posledično gre pri zahtevanih osebnih podatkih, tudi tistih, ki jih 102. člen ZDIJZ izrecno ne našteva, za osebne podatke, ki imajo lastnost arhivskega in dokumentarnega gradiva, ki je v skladu s 63. členom ZVDAGA dostopno vsakomur. Temu stališču sledi tudi organ, saj je podatke javno objavil na spletnem portalu SIstory. Organ je na portalu sicer objavil le podatke, ki so izrecno našteti v 102. členu ZVDAGA, preostale podatke pa, kot je pojasnil, namerava objaviti v prihodnje, predvidoma v okviru leta dni. Kot je pojasnil organ na ogledu in camera, je tudi ostale (na spletu še neobjavljene) podatke pridobival v okviru istega projekta in se nanašajo na iste posameznike, podatke pa je pridobival iz že objavljenih in dostopnih virov literature in predvsem iz arhivskega in dokumentarnega gradiva.

(18) Iz navedenega izhaja, da imajo glede na vsebino in način pridobivanja podatki, ki jih je zahteval prosilec, lastnost arhivskega in dokumentarnega gradiva, ki je skladno s 63. in 102. členom lahko prosto dostopno vsakomur. Glede na to IP ugotavlja, da ne gre za varovane osebne podatke, razkritje katerih bi bilo v nasprotju z določbami varstva osebnih podatkov, kar pomeni, da ni podana izjema iz 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(19) IP je kot pravno irelevantne štel navedbe organa, da je organ dolžan podatke objaviti le, če to od njega zahteva financer, ki je iz javnih virov sofinanciral raziskavo najmanj v višini 50 %, take zahteve financerja pa v obravnavani zadevi ni bilo. V obravnavani zadevi namreč ne gre za objavo podatkov, ampak za posredovanje podatkov prosilcu na zahtevo na podlagi ZDIJZ. Pogodbena dolžnost objave podatkov na podlagi pogodbe o sofinanciranju raziskave opredeljuje pravice in obveznosti pogodbenih strank, ki so pogodbene narave in niso bistvene za zakonske dolžnosti organa, kot jih opredeljuje ZDIJZ. ZDIJZ je samostojna zakonska podlaga, ki ni odvisna in se ne prilagaja oz. spreminja glede na pogodbene obveznosti zavezanca za dostop do informacij javnega značaja, ki izhajajo iz druge pravne podlage. Prav tako za presojo v pritožbeni zadevi niso bile relevantne navedbe glede dostopa do raziskovalnih podatkov na podlagi 40. in 41. člena ZZrID. Gre za ločeno zakonsko podlago, ki ureja drugo pravico, in sicer dostop do raziskovalnih podatkov v okviru načel odprte znanosti. Prosilec je v obravnavani zadevi svojo pravico utemeljil na dostopu po ZDIJZ, zaradi česar organ ni imel podlage, da bi dostop do informacij presojal v okviru drugega zakona, ki ureja dostop do podatkov za druge namene in za drug krog prosilcev, ki je opredeljen drugače. ZDIJZ prosilcem omogoča prost dostop do vseh informacij javnega značaja javnih zavodov, ki niso varovane z izjemami iz 5.a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na to je irelevantno, kakšne pravice daje drug zakon raziskovalcem in kakšne omejitve postavlja zanje druga zakonska podlaga, saj ta za odločanje v tem primeru ni bila bistvena.

(20) Ob ugotovitvi, da je prosilec zahteval prosto dostopne informacije javnega značaja, do katerih lahko dostopa kdorkoli, se mora IP, glede na ugotovitve iz ogleda in camera opredeliti tudi do načina dostopa do zahtevanih informacij.

(21) Prosilec je dolžan v zahtevi, skladno s 17. členom ZDIJZ, opredeliti tudi, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije, pri čemer zakon predvideva vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Kot izhaja iz zahteve prosilca, je ta navedel, da se želi z dokumenti seznaniti v elektronski obliki.

(22) Organ je v svojem dopisu z dne 18. 7. 2023, s katerim je IP poslal bazo smrtnih žrtev, pojasnil, da je izvoz raziskovalnih podatkov iz relacijske baze možen v specializiranem TXT formatu, ki podobno kot sorodni vertikalni format za konkordančnike uporablja kombinacijo formata DSV in XML elementov. Znak za novo vrstico je dodatno ločilo, ki ločuje vrednosti znotraj nekaterih polj v šifrante, ki so ločeni v CSV formatu. Izvoženi podatki iz baze so sicer primerni za izmenjavo podatkov med aplikacijami in za nadaljnjo strojno obdelavo, npr. v programskem jeziku Python, R ali podobnih jezikih, ki omogočajo manipuliranje s podatki. Po pretvorbi podatkov v CSV format, se izgubi nekatere podatke, možen pa je vpogled v aplikacijo za upravljanje raziskovalnih podatkov relacijske baze podatkov, ki je nameščena na stacionarnem računalniku in ni dostopna preko spleta. IP je na ogledu in camera opravil vpogled v bazo podatkov in ugotovil, da organ zahtevano bazo hrani v aplikaciji, ki temelji na relacijski bazi podatkov, katere izdelavo je naročil organ za potrebe raziskovalnega projekta. Aplikacija je bila izdelana in kasneje tudi posodobljena v času od 2002-2007. Gre torej za več kot 20 let staro aplikacijo, ki se nahaja na osebnem računalniku ene od zaposlenih pri organu in ni dostopna nikjer drugje pri organu. Pri ugotavljanju, ali je podatke iz baze možno izpisati, je IP ugotovil, da baza vsebuje podatke in spremenljivke za preko 100.000 posameznikov, aplikacija pa je pripravljena na način, da je mogoče izdelati izpis za konkretnega posameznika, kar je organ tudi izvedel in izpis naključnega posameznika predložil v zadevo. IP na tem mestu pojasnjuje, da prosilec ni zahteval izpisov po posameznih žrtvah, ampak dostop do baze kot celote, zato posameznih izpisov v okviru pritožbenega postopka ni presojal. Če bi organ želel izvoziti podatke vseh posameznikov, bi to moral storiti v specializiranem formatu, ki ga ni mogoče uporabiti v drugih aplikacijah, ampak le v tej konkretni, s katero razpolaga organ, možno pa bi ga bilo predhodno ustrezno programsko urediti. Podatki se pri izvozu ne izpišejo v tekstovni obliki, ampak v obliki številčnih šifer in drugih znakov, ki jih uporablja konkretna aplikacija. Ob vpogledu zaslonske slike takšnega izpisa je IP ugotovil, da je tak izpis za običajnega uporabnika neberljiva kombinacija črk, številk in znakov in ne predstavlja dokumenta, kot bi ga želel prejeti prosilec in kot ga prikaže aplikacija organa. Organ s programi, ki bi omogočali pretvorbo aplikacije v druge oblike, ne razpolaga, prav tako, kot izhaja iz njegovih pojasnil, bi se pri pretvorbi določeni podatki izgubili. IP je pri organu poskusil opraviti izvoz določenega (ožjega) dela zahtevanih dokumentov, vendar programska oprema organa tega ni bila sposobna opraviti, saj se je računalnik pri vsakem poskusu izvoza dela podatkov prenehal odzivati.

(23) Glede na navedeno IP ugotavlja, da organ podatkov ne hrani v takšni obliki in v takšnem programu, ki bi mu omogočal, da pripravi elektronski izpis zahtevanih dokumentov in ga posreduje prosilcu. Dejstvo je namreč, da se podatki hranijo v posebej za to izdelani aplikaciji, da gre za aplikacijo, ki je bila izdelana več kot 20 let nazaj in ki v dani obliki ne omogoča tehničnih rešitev, da bi organ lahko iz nje izpisal podatke na način, da bi prosilec prejel informacije, ki se v tej bazi nahajajo in to v berljivi in enakovredni obliki. Organ lahko, glede na tehnične zmožnosti aplikacije, opravi izvoz dela podatkov v spletno aplikacijo, ki podatke javno objavi na portalu SIStory, ne pa tudi v druge programe.

(24) Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16 in 146/22) določa, da organ posreduje informacije glede na tehnične pripomočke, s katerimi razpolaga (četrti odstavek 16. člena). Ker organ ne razpolaga s tehničnimi pripomočki, s katerimi bi lahko opravil ustrezen izpis iz baze podatkov, je bilo treba zahtevo prosilca zavrniti, saj prosilec ne more prejeti dokumentov na način, kot ga je opredelil v zahtevi. IP na tem mestu ugotavlja, da bi organ lahko omogočil vpogled v aplikacijo, vendar IP o tem načinu seznanitve v pritožbeni zadevi ni odločil, saj prosilec tega načina seznanitve ni izbral, IP pa je vezan na zahtevo prosilca.

(25) Glede pritožbenih navedb, da je organ drugim posameznikom pripravil izpis iz baze podatkov, je IP ugotovil, da je organ posameznikom sicer določene izpise pripravil, vendar ni šlo za posredovanje podatkov na podlagi zahteve po ZDIJZ, ampak je organ te izpise opravil na zahtevo, proti plačilu, pri čemer je te podatke dodatno obdelal. V teh primerih ni šlo za posredovanje vseh podatkov, ampak za novo zbirko izluščenih in z dodatnimi analizami obdelanih podatkov. ZDIJZ take pravice prosilcev ne varuje, zato je to navedbo IP štel kot neutemeljeno.

(26) Na podlagi navedenega je IP, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(27) Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. tč. izreka te odločbe).

(28) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke