prosilec - Inštitut Jožef Stefan

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil dostop do dokumentov Evropske komisije. IP je ugotovil, da se organ skladno z Uredbo št. 1049/2001 glede razkritja zahtevanih dokumentov ni posvetoval z Evropsko komisijo, zato je navedeno storil sam. Na podlagi mnenja Evropske komisije in uporabe evropskega prava je IP pritožbi prosilca delno ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-115/2021/7

Datum: 3. 8. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 4. 2021, zoper odločbo Instituta »Jožefa Stefana«, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 22. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 4. 2021 se delno ugodi in se odločba Instituta »Jožefa Stefana« z dne 22. 3. 2021 delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo:

• dokumenta Horizon 2020/Euratom Framework Programme for Research and Innovation, BAEA313011, pri čemer mora na uvodni strani v glavi prekriti besedilo za besedo The v tretji vrsti ter besedilo v drugi vrsti za besedo DDG3.J.2/, priimek zaposlenega pri organu, številke ter poimenovanja projektov pod rubriko Grant Agreements audited, ime in priimek, telefonsko številko od (+32-2) 29 dalje ter ime in priimek pred @ec.europa.eu pod rubriko Contact person, priimek zaposlenega pri organu, navedbo pravne osebe v drugi vrstici nagovora ter na dnu dokumenta številke za besedo ORBN 05/ pod rubriko Office, zadnjih 5 številk direktne številke in ime in priimek pred @ec.europa.eu, na drugi strani obe alineji prvega odstavka, vse vnešene podatke v tabelo v tretjem odstavku, zadnje štiri alineje na koncu strani (četrta alineja do besedila taking into…), na tretji strani obe alineji prvega odstavka ter številčne podatke v celotni vrstici direct personnel costs declared as actual costs ter prva dva okenca vrstice other direct costs declared as actual costs na koncu strani, na četrti strani celotno vrstico  total costs, na peti strani ime in priimek zaposlenega pri Evropski komisiji ter na šesti strani ime in priimek ter lastnoročni podpis zaposlenega pri Evropski komisiji. V Annex III, table I prekriti obe vrstici reasons why not affected, v Anex III, table IIb prekriti podatke o direct personnel costs declered as actual costs ter podatke o total costs ter
• dokumenta Final Audit Report BAEA 313011, 13 March 2017 – 10 June 2017 (with interruptions), pri čemer mora prekriti v uvodu navedbe v rubriki actions audited, na drugi strani v kazalu celoten naslov prvega poglavja in njegovih podpoglavij (1.1., 1.2., 1.3.) ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na tretji strani v tabelah (treh) podatke v rubrikah grant agreement ter cost claimed EUR ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na četrti in peti strani navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na šesti strani v prvem odstavku celotno besedilo od besede noted dalje, imena in priimke zaposlenih, njihove lastnoročne podpise pri pravni osebi, ki je pripravila poročilo ter njeno navedbo na dnu dokumenta, na sedmi strani celotno besedilo pod naslovom 1.1., v tabeli budget catogories zneske v vrstici personnel costs, total direct costs, indirect costs in total, celotno prvo alinejo pod rubriko personnel costs, celotno besedilo od besede propose dalje do konca stavka pod navedeno rubriko, celotno besedilo od besede included dalje v rubirki indirect costs ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na osmi strani navedbo projekta nad tabelo, v tabeli budget catogories zneske v vrstici personnel costs, other direct costs, thereof travel, total direct costs, indirect costs in total, celotno prvo alinejo pod rubriko personnel costs, celotno besedilo od besede propose dalje do konca stavka pod navedeno rubriko, celotno besedilo pod rubriko direct in indirect costs ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na deveti strani navedbo projekta nad tabelo, v tabeli budget categories zneske v vrstici personnel costs, other direct costs, thereof travel, total direct costs, indrect costs in total, celotno prvo in tretjo alinejo pod rubriko personnel costs ter celotno besedilo od tretje prekrite alineje do konca dokumenta, skupaj z navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na deseti strani naslov 1. 2. podpoglavja ter njegovo celotno besedilo, v poglavju 1. 3. celotno besedilo za observation 1, 2, 3: dalje, celotno besedilo za recommendation 1, 2: dalje ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na enajsti strani celotno besedilo za recommendation 3, 4: dalje, observation 4 dalje ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na dvanajsti strani besedilo prve alineje do besede DG CONNECT, navedbe audited by, ko to ni European Comission (3x), besedilo druge, tretje in četrte alineje do besede DG CONNECT (former DG INFSO), celotno besedilo pete alineje, besedilo šeste alineje do besede RESEARCH PROGRAM, celotno besedilo sedme alineje ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na trinajsti strani celoten stolpec description of the issue identified in the previous audit report ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na štirinajsti strani v tabeli pod poglavjem tri besedilo v rubrikah persons present – beneficiary in perosns present – auditors ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na petnajsti strani vse numerične podatke v tabeli v poglavju 3. 2. ter ime in priimek in pravno osebo navedeno v tretji vrstici prvega odstavka besedila, v poglavju 3. 3. delež vseh prihodkov ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na šestnajsti strani navedbo pod rubriko accounting system, celotno besedilo četrtega odstavka, navedbe v rubriki time recording system in product name ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na sedemnajsti strani celotno besedilo prvega odstavka, celotno besedilo petega odstavka, besedilo v tretji vrstici zadnjega (šestega odstavka) od paid. dalje do konca stavka ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na osemnajsti strani odgovore v tabeli v poglavju 4., navedbo projekta v tretjem odstavku podpoglavja 4. 2. ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na devetnajsti strani navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na dvajseti strani v podpoglavju 4. 3. besedilo drugega odstavka od besede centre. dalje, celotno besedilo tretjega ter četrtega odstavka in navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na enaindvajseti strani celotno besedilo drugega, tretjega ter četrtega odstavka in navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na dvaindvajseti strani navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na triindvajseti strani odgovore v tabeli v poglavju 6. ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na štiriindvajseti strani celotno besedilo drugega ter tretjega odstavka in navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na petindvajseti strani celotno besedilo podpoglavja 7.2. ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na šestindvajseti strani vsakokratno navedbo projektov, vsakokratne zneske v eur v vseh tabelah, pravne osebe od katerih je organ prejel plačila, navedbo vseh konzorcijskih partnerjev ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na sedemindvajseti strani v drugi vrstici prvega odstavka besedilo od besede about do konca stavka, v drugi vrstici drugega odstavka besedilo od besede data dalje do konca stavka, v drugi vrstici tretjega odstavka besedilo od besede commented dalje do konca celotne strani ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na osemindvajseti strani navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na devetindvajseti strani navedbo imena projekta, celotno besedilo v tabeli na levi strani, vse vrednosti na strani, ki niso 0 ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na trideseti strani navedbo imena projekta, celotno besedilo v tabeli na levi strani, vse vrednosti na strani, ki niso 0 ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na enaintrideseti strani navedbo imena projekta, celotno besedilo v tabeli na levi strani, vse številčne vrednosti na strani, ki niso 0 ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na dvaintrideseti strani podatek o grant agreement, prve tri naslove tabele, prve štiri vrstice v stolpcu employee ID, vse številčne vrednosti na strani ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na triintrideseti strani podatek o grant agreement, prve tri naslove tabele, celotni stolpec employee ID, vse številčne vrednosti na strani ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na štiriintrideseti strani prve tri naslove tabele, prvih šest vrstic v stolpcu employee ID, vse številčne vrednosti na strani ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na petintrideseti strani  podatek o grant agreemnet, prve tri naslove tabele, celotni stolpec employee, vse številčne vrednosti n strani ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na šestintridesti strani prve tri naslove tabele, prve tri vrstice v stolpcu employee ID, vse številčne vrednosti na strani ter navedbo pravne osebe, ki je pripravila poročilo, na sedemintrideseti strani celotno prvo, tretjo, četrto, peto, šesto, osmo, deveto, enajsto, trinajsto alinejo, drugo podalinejo alineje petnajst, na osemintrideseti strani tretjo podalinejo alineje petnajst, drugo, šesto, osmo podalinejo alineje šestnajst, naslovno vrstico in njeno alinejo pod alinejo šestnajst, na devetintrideseti strani pod naslovom 2. Other direct costs drugo, tretjo, četrto, sedmo, osmo, deveto, deseto, enajsto, dvanajsto, trinajsto, štirinajsto in petnajsto alinejo, na štirideseti strani prvo in drugo alinejo, naslovno vrstico in njeno alinejo pod alinejo štiri, pod naslovom Travel costs and related subsistence allowances prvo in drugo alinejo, pod naslovom Costs of other goods and services alinejo, pod naslovom 3. Indirect costs prvo alinejo, na enainštirideseti strani pod naslovom 4. Receipts alinejo ter na dvainštirideseti strani podatki o naslovniku, navedba projektov v prvem odstavku, v drugem odstavku naslov paragrafa, celotno besedilo tretjega in četrtega odstavka ter podatke o podpisniku dokumenta.

1. V preostalem delu se pritožba zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 9. 3. 2021 na organ naslovil zahtevek za posredovanje informacij javnega značaja, s katerim je zaprosil za kopijo dokumenta – poročila, ki se nanaša na izvedeno revizijo projektov iz Obzorja 2020. Revizija naj bi bila izvedena v letu 2018.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 22. 3. 2021, s katero je v celoti zavrnil posredovanje zaprošenih informacij. V obrazložitvi povzema določila ZDIJZ in dodaja, da zahtevi prosilci ustrezata dva dokumenta, in sicer spremni dopis Evropske komisije, z navedbo »Limited – Releasable to the Beneficiary« ter končno revizijsko poročilo, z navedbo »Restricted use«. Podrobneje se opredeli do 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, določb Zakona o gospodarskih družbah ter dodaja, da je poslovno skrivnost v okviru subjekta opredelil s Sklepom o poslovni skrivnosti Instituta »Jožefa Stefana« z dne 14. 6. 2013, ki med ostalim določa, da za poslovno skrivnost štejejo vsi podatki o projektih, ki se izvajajo znotraj notranjih organizacijskih enot instituta, zlasti kadar so označeni z navedbo »poslovna skrivnost« ali podobno oznako. Dokument, na katerega se nanaša zahteva prosilca, predstavlja dokument, ki je nastal v okviru izvajanja revizijskega procesa nad notranjo organizacijsko enoto in je torej obsežen s predmetnim sklepom, zato predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Organ izpostavlja, da je tudi Evropska komisija, kot izdajatelj dokumenta, opredelila zahtevani dokument kot poslovno skrivnost z oznako »Limited – Releasable to the Beneficiary«, zato je dolžan varovati medsebojno pogodbeno razmerje in v zvezi s tem prejete informaciji. Obenem pa po presoji organa predstavljajo podatki, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, tudi poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1. Revizijsko poročilo namreč vsebuje vsebinske podatke o finančnih vidikih izvedenih aktivnosti, njihovi vrednosti po posamičnih postavkah, stopnjo realizacije posamičnih aktivnosti ter skupno analizo finančnih vidikov izvedbe predmetnega postopka. V kolikor bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, bi očitno nastala občutna škoda.  

Dne 9. 4. 2021 je prosilec zoper odločbo organa vložil pritožbo in v njej navedel, da je odločitev organa napačna v vseh točkah. Poudarja, da so se Projekti iz Obzorja 2020 financirali iz javnih sredstev EU komisije in iz javnih sredstev slovenskega proračuna. V obeh primerih gre za sredstva davkoplačevalcev, za katera imajo davkoplačevalci pravico vedeti, ali so bila porabljena zakonito, gospodarno in v skladu z določenimi pravili črpanja sredstev iz programa Obzorja 2020. Upravičenec porabe teh sredstev je javni zavod v lasti Republike Slovenije, zato poročilo ne more biti opredeljeno kot poslovna skrivnost. To dokazuje tudi navedba samega organa, ki v izreku navaja t.i. omejeno rabo podatkov. Tudi če bi bilo poročilo opredeljeno kot poslovna skrivnost, ta ne more varovati vseh vsebin in podatkov iz poročila, posebej še ob dejstvu, da morajo vsi postopki porabe in porabe sredstev iz naslova Obzorja 2020 v javnem zavodu slediti zakonom, podzakonskim aktom in internim pravilom javnega zavoda. Iz obrazložitve je mogoče sklepati, da poročilo izkazuje pomanjkljivosti in tveganja pri vodenju projekta in vodenju javnega zavoda, kar pa ima javnost pravico vedeti, prav tako kot ima pravico vedeti, ali je raziskovalni zavod in projekt voden učinkovito in gospodarno. Prosilec se v zvezi z obstojem poslovne skrivnosti sklicuje na odločbo IP št. 090-252/2019/12 z dne 21. 1. 2020.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba je neutemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je izpodbijal prosilec, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP uvodoma pojasnjuje, da je pri pregledu dokumentov ugotovil, da je njun avtor Evropska komisija, zato je ravnal v skladu s prvim odstavkom 5. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Od dne 1. 5. 2004 dalje Republiko Slovenijo zavezuje pravo EU v celoti, zato evropski sistem o dostopu do informacij javnega značaja neposredno vpliva na izvrševanje pravic in obveznosti tako za upravičence, kot tudi za zavezane organe. Temeljni predpis o dostopu do informacij javnega značaja v evropskem pravu predstavlja v celoti zavezujoča in v vseh državah članicah neposredno uporabljiva Uredba (ES) št. 1049/2001. Na njeni podlagi imajo pravico do dostopa vsi državljani EU, kot tudi vse fizične in pravne osebe z bivališčem ali registriranim sedežem v eni izmed držav članic EU. Pravila Uredbe (ES) št. 1049/2001 se uporabljajo glede vseh dokumentov, ki jih imajo Evropski parlament, Svet ali Komisija, kar pomeni, da so ali sestavljene s strani institucije ali pa jih ta prejme in so v njeni posesti. Vendar pa dostop do dokumentov ni absoluten. Uredba pozna štiri temeljne skupine izjem, in sicer absolutne izjeme, relativne izjeme, izjeme glede dokumentov tretjih oseb in izjeme, ki zadevajo občutljive dokumente.

Uredba št.1049/2001 torej ureja izključno dostop do dokumentov v posesti evropskih institucij in načeloma ne posega v slovensko ureditev pravice dostopa do informacij javnega značaja. Dokumente evropskih institucij, ki jih te pošljejo Republiki Sloveniji kot državi članici, bi torej bilo mogoče zahtevati od samih organov EU, kot tudi od slovenskih organov po pravilih ZDIJZ. Vendar pa mora vsaka država članica, in torej tudi Republika Slovenija, spoštovati načelo lojalnega sodelovanja z evropskimi institucijami in torej ne ovirati primarne uporabe Uredbe št. 1049/2001 in pravila glede varnosti evropskih institucij (točka 15 preambule uredbe). Načelo oziroma doktrina lojalne razlage evropskega prava pomeni, da morajo države članice svoje nacionalno pravo interpretirati v luči in v duhu prava EU, oziroma tako, da s svojimi notranjimi predpisi ne bodo preprečevale uresničevanja evropskih predpisov. Opisano načelo, v teoriji poznano tudi kot Interpretatio Europea, ki Republiko Slovenijo zavezuje, da po eni strani ne sme ovirati svobodnega dostopa do dokumentov, do katerih imajo subjekti pravico na podlagi uredbe (s svojo morebiti preveč restriktivno zakonodajo) ter po drugi strani s »preveč« liberalno zakonodajo ne sme izničiti omejitev in še zlasti izjem, ki jih postavlja Uredba št. 1049/2001. Zato 5. člen Uredbe organom v državah članicah izrecno nalaga dolžnost posvetovanja s pristojno evropsko institucijo, kadar upravičenci v svojih državah zahtevajo dokumente, katerih avtor je evropska institucija. Organ vsake države članice, ki bi moral po svojih nacionalnih predpisih (npr. po ZDIJZ) dokument razkriti, a mu to prepovedujejo evropski predpisi ali izrecna odločitev evropske institucije, se mora torej sklicevati neposredno na evropsko pravo, ki je slovenskemu nadrejeno.

Upoštevajoč navedeno je IP dne 16. 4. 2021 na Evropsko komisijo naslovil prošnjo za mnenje o dostopnosti do zahtevanih dokumentov, in sicer do dokumenta Horizon 2020/Euratom Framework Programme for Research and Innovation, BAEA313011« ter dokumenta »Final Audit Report BAEA 313011, 13 March 2017 – 10 JUne 2017 (with interruptions)«, ki izvirata iz njene pristojnosti in sta predmet presoje tega pritožbenega postopka.

Dne 21. 7. 2021 je IP po elektronski poti prejel dopis Evropske komisije, Generalnega direktorata za raziskave in inovacije, s katerim je ta podal mnenje glede dostopnosti zahtevanih dokumentov. Navaja, da se lahko odobri delni dostop do zahtevanih dokumentov, pri čemer so nekateri deli dopisa z referenčno številko Ares(2017) 6254601, ki potrjujejo ugotovitve revizije, in končnega revizijskega poročila z referenčno številko BAEA 313011, bili prekriti, da bi se njihova vsebina zaščitila v skladu z izjemami iz člena 4 Uredbe št. 1049/2001. V nadaljevanju IP navaja utemeljitev, kot jo je podala omenjena institucija glede posamezne zatrjevane izjeme.

Varstvo zasebnosti in integritete posameznika

Dopis z referenčno številko Ares(2017) 6254601 na 1., 5. in 6. strani vsebuje funkcije, začetnice, imena in priimke, elektronske naslove, številke pisarn in telefonske številke ter lastnoročne podpise osebja Komisije in zunanjih posameznikov. Končno revizijsko poročilo na 6. 14., 32 - 36. in 42. strani vsebuje imena in priimke, funkcije, identifikacijske številke zaposlenih in lastnoročne podpise zunanjih posameznikov in tudi osebja Komisije. Gre za osebne podatke, kot so opredeljeni v členu 3(1) Uredbe 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku  takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (v nadaljevanju Uredba 2018/1725).

V skladu s členom 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001 je treba zavrniti dostop do osebnih podatkov, tudi do podatkov uslužbencev Komisije, ki ne zasedajo višjih vodstvenih položajev, in zunanjih posameznikov, ki niso javne osebe, ki delujejo v javni funkciji, kadar bi razkritje oslabilo varstvo zasebnosti in integritete posameznika, zlasti v skladu z zakonodajo Evropske unije s področja varstva osebnih podatkov.

V skladu s členom 9(1)(b) Uredbe 2018/1725 se osebni podatki prenesejo uporabnikom, ustanovljenim v Uniji, ki niso institucije in organi Unije, le če uporabnik izkaže, da je prenos podatkov potreben za konkreten namen v javnem interesu, upravljavec pa v primeru, ko obstaja razlog za domnevo, da bi to lahko posegalo v zakonite interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ugotovi, potem ko je na preverljiv način pretehtal različne navzkrižne interese, da je prenos osebnih podatkov za ta konkretni namen sorazmeren. Komisija mora preučiti nadaljnje pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov le, če je izpolnjen prvi pogoj, tj. če je uporabnik izkazal, da je prenos podatkov potreben za konkreten namen v javnem interesu. Prosilec v svoji zahtevi ni navedel nobenih argumentov, s katerimi bi izkazal potrebo po prenosu podatkov za konkretni namen v javnem interesu.

Iz navedenega razloga so bili osebni podatki izvzeti iz zaprošenih dokumentov, saj skladno s členom 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001 predstavljajo absolutno izjemo, ki ne predvideva možnosti izkazovanja obstoja prevladujočega javnega interesa.

Varstvo poslovnih interesov pravne osebe, vključno z intelektualno lastnino

Prva alineja člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001 določa, da institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo poslovnih interesov pravnih oseb, razen če ne prevlada javni interes za razkritje. Deli zahtevanih dokumentov so bili prekriti v skladu s to izjemo, kot je opisano v nadaljevanju.

Zahtevana dokumenta vsebujeta elemente, povezane z imenovanim revizijskim podjetjem, zlasti njegovo ime in način izvedbe revizije. Dokumenta odražata strokovno znanje revizijskega podjetja in metodologijo, ki jo je uporabilo pri izvedbi revizije. Te informacije imajo za podjetje poslovno vrednost, njihovo javno razkritje pa bi lahko škodovalo njegovim poslovnim interesom, zlasti kar zadeva njegovo intelektualno lastnino.

Nadalje oba dokumenta vsebujeta informacije v zvezi z revidiranim subjektom, zlasti o finančnih podatkih. Podatkih o odvisnosti od sredstev EU, računovodskem sistemu, finančnem vodenju projektov, ugotovitvah revizije (odkrite napake), prilagoditvah, priporočilih in posledicah, če revidirani računovodski izkazi niso predloženi. Končno revizijsko poročilo vsebuje konkretne informacije o finančnih vidikih izvedenih dejavnosti, zadevnih zneskih po proračunskih postavkah, stopnji realizacije posameznih dejavnosti ter skupni analizi finančnih vidikov izvedbe projektov. Javno razkritje teh informacij bi lahko škodovalo ugledu revidiranega subjekta ter njegovim obstoječim in prihodnjim poslovnim odnosom ter odnosom z njegovimi partnerji. V skladu s členom 4(2) Uredbe št. 1049/2001 se mora izjema od pravice do dostopa opustiti, če prevlada javni interes, ki omogoča razkritje prekritih delov dokumentov.

Prosilec se v pritožbi zoper izpodbijano odločbo organa sklicuje na obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje, ki naj bi prevladal nad potrebo po varstvu zgoraj navedenih poslovnih interesov. Navaja, da so se revidirani projekti iz programa Obzorje 2020 financirali iz javnih sredstev Evropske komisije in slovenskega proračuna, tj. denarja davkoplačevalcev, ter da imajo slednji pravico vedeti, ali so bila sredstva porabljena zakonito, gospodarno in v skladu s pravili črpanja sredstev iz programa Obzorje 2020. Zatrjuje, da ima javnost pravico do seznanitve s pomanjkljivostmi in tveganji pri vodenju projektov in vodenju javnega zavoda, ki jih je razkrilo končno revizijsko poročilo, tako kot ima pravico vedeti, ali se javni raziskovalni zavod in projekti vodijo učinkovito in gospodarno. Nadalje navaja, da je jasno, da je javni raziskovalni zavod ustanovljen za izvajanje javne funkcije, da je za svoje delovanje financiran z javnimi sredstvi, zato ima javnost pravico vedeti, ali so bila sredstva davkoplačevalcev v javnem raziskovalnem zavodu porabljena transparentno, v skladu s predpisi, učinkovito in gospodarno.

Evropska komisija poudarja, da je v skladu z evropsko sodno prakso prevladujoči javni interes mogoče dokazati le s posebnimi (in ne splošnimi) argumenti. Zgolj s splošnimi ugotovitvami ni mogoče dokazati, da je načelo preglednosti imelo kakršen koli poseben pomen, ki bi lahko prevladal nad razlogi za zavrnitev dostopa do zadevnih delov zahtevanih dokumentov. Evropska komisija poudarja, da v konkretnem primer ni mogla ugotoviti nobenih posebnih okoliščin ali elementov, s katerimi bi lahko utemeljili, da ima načelo preglednosti kakršen koli poseben pomen, ki bi predstavljal prevladujoči javni interes, ki bi lahko prevladal nad potrebo po varstvu zgoraj navedenih poslovnih interesov in bi zato lahko upravičil popolno razkritje zahtevanih dokumentov.

Ker mora IP v predmetni zadevi uporabljati neposredno evropsko pravo (Uredbo (ES) št. 1049/2001), saj gre za dokumenta, ki izvirata iz pristojnosti Evropske komisije, hkrati pa je IP vezan tudi na zgoraj navedeno mnenje Evropske komisije, je IP odločil, da je treba prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov na način, kot je to opredeljeno v navedenem mnenju.  

IP zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca skladno s prvim odstavkom 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka