prosilec - Inšpektorat za javni sektor
+ -Številka: 090-447/2025
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice
POVZETEK:
Organ je zavrnil zahtevo za dostop do 21 obračunov plač javnega uslužbenca - inšpektorja, ker je ocenil, da je zahteva šikanozna, ker je po njegovem mnenju, posledica neukrepanja inšpektorja v postopkih v zvezi s pobudami prosilca. IP je v pritožbenem postopku presodil, da v okoliščinah konkretnega primera, zahteva ni šikanozna in zaključil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja. Drugačna odločitev bi pomenila prekomeren poseg v prosilčevo pravico do dostopa do informacij javnega značaja. Pritožbi je zato ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
ODLOČBA:
Številka: 090-447/2025/4
Datum: 11. 11. 2025
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 9. 2025, zoper odločbo Inšpektorata za javni sektor, Tržaška 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-84/2025/4 z dne 18. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
I. Pritožbi prosilca z dne 18. 9. 2025 se ugodi. Odločba Inšpektorata za javni sektor, št. 090-84/2025/4 z dne 18. 9. 2025, se odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje.
II. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
(1) Prosilec je 10. 9. 2025 na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ za dostop do: » fotokopij plačilnih list za obračun plač v vsemi dodatki (malica, kilometrina, dnevnice, torej vsi obračunani dodatki k bruto plači), za javnega uslužbenca, gospoda …, upravi inšpektor, inšpektor višji svetnik zaposleni pri naslovnem organu, in sicer za obdobje od dne 1. 1. 2024 do današnjega dne, t. j. 10. 9. 2025«. Navajal je še, da zahtevana informacija javnega značaja poleg navedenega zajema tudi izplačilo neto plač za vsak mesec prej navedenega obdobja.
(2) Organ je z odločbo, št. 090-84/2025/4 z dne 18. 9. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zahtevo v celoti zavrnil, s sklicevanjem na določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, saj je presodil, da je prosilčeva zahteva šikanoznega značaja. V razlogih je organ:
- kot dokumente prosilčeve zahteve prepoznal 21 obračunov plač, ki se nanašajo na konkretnega javnega uslužbenca v zahtevanem obdobju;
- pojasnil, da je prosilec na organ podal dve prijavi suma nepravilnosti v upravnih postopkih, (prvo dne 10. 6. 2025, ki jo je organ evidentiral pod številko 0610-319/2025, in drugo 11. 6. 2025, evidentirano pod številko 0610-321/2025). Obe zadevi sta bili dodeljeni v reševanje upravnemu inšpektorju … (v nadaljnjem besedilu: upravni inšpektor). Ta je obe pobudi obravnaval in v obeh primerih prosilcu posredoval odgovore (z dne 19. 6. 2025 v zvezi z zadevo 0610-321/2025 in odgovora z dne 19. 6. 2025 in z dne 3. 7. 2025 v zvezi z zadevo 0610-319/2025). Organ je v zvezi s temi odgovori nato pojasnil, da je po vsebini šlo za pojasnila upravnega inšpektorja prosilcu, da iz prosilčevih prijav ni bilo razbrati domnevnih kršitev procesnih določb predpisov, ki so v pristojnosti nadzora organa, zato ga je upravni inšpektor obvestil, da bo zadevo s posredovanim odgovorom zaključil, da postopka ne bo uvedel, da pa mu je na voljo za dodatna pojasnila v času uradnih ur Inšpektorata. V eni od zadev je prosilec nato 22. 6. 2025 odgovoril, da predlaga, da inšpektorat ali s sklepom ali z odločbo odloči o upravni koristi prosilca, oziroma da izda zakoniti upravni akt, na katerega bo lahko pritožbeno varoval svoj pravni interes. Upravni inšpektor mu je dne 3. 7. 2025 ponovno pojasnil, da iz njegove pobude ni razbrati domnevnih kršitev procesnih določb predpisov, katere so v pristojnosti nadzora Upravne inšpekcije in prosilca obvestil, da bo zadevo s tem odgovorom zaključil in prosilcu ne bo več odgovarjal na istovrstne prijave. Iz zgoraj navedenih dejstev je organ zaključil, da prosilec ni bil zadovoljen z ravnanjem upravnega inšpektorja, čeprav sta bila oba postopka vodena korektno in v skladu s predpisi.
- navajal, da zaradi nezadovoljstva z odločitvijo upravnega inšpektorja, da v konkretnih zadevah ne bo izvedel inšpekcijskega nadzora, pri čemer je na nezadovoljstvo sklepal po dodatnih (vnovičnih) dopisih prosilca, prosilec 10. 9. 2025 na organ naslovil predmetno zahtevo, kar organ razume zgolj kot povračilni ukrep in nagajanje organu, ker prosilčeve prijave niso bile obravnavana v skladu z njegovimi pričakovanji. Prosilec bi tako lahko zahtevane podatke uporabil za morebitno diskreditiranje in uvajanje pritiska nad inšpektorjem in s tem tudi škodoval organu, saj se bi inšpektorji zaradi bojazni pred povračilnimi ukrepi v nasprotju s predpisi prednostno ali vsebinsko ukvarjali s preučevanjem zadev, ki ne spadajo v njihovo pristojnost ali ki ne izkazujejo kriterijev za prednostno obravnavo, posledično pa bi mirovale zadeve, ki so v javnem interesu, da se raziščejo;
- se skliceval na to, da bi organ, če bi prosilec od organa zahteval kopijo diplome, potrdila o opravljenem izpitu za inšpektorja, ali druga potrdila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta inšpektor, njegovi zahtevi ugodil[1], saj bi razumel, da je prosilec v dvomu ali je njegovo prijavo obravnaval strokovno usposobljen inšpektor, in zato od organa zahteva dokazila, da bi to preveril, kar vse je v skladu z nadzorno funkcijo ZDIJZ. Ko pa prosilec po tem, ko mu je organ večkrat negativno odgovoril na njegovo pobudo, da izvede inšpekcijski nadzor, slednji od organa zahteva plačilne liste inšpektorja, ki je njegovi prijavi obravnaval, pa ne gre spregledati, da je več kot očitno zahteva prosilca šikanoznega značaja (da se maščuje organu in inšpektorju, ki je njegovi prijavi obravnaval);
- navajal, da na šikanoznost kaže več indicev. Prvič: prosilec pošilja zahtevo za pridobitev podatkov ciljano od javnega uslužbenca, ki je obravnaval njegovi prijavi, do katerega goji osebno zamero, saj dotični javni uslužbenec kot upravni inšpektor v njegovih zadevah ni izvedel inšpekcijskega nadzora. Drugič: če bi mu organ omogočil delni dostop do zahtevanih obračunov list, bi prosilec največkrat prejel zgolj podatek o bruto višini osnovne plače za delo javnega uslužbenca za polni delovni čas, ta podatek pa bi bil razviden tudi samo iz enega dokumenta npr. pogodbe o zaposlitvi (če bi prosilec svojo zahtevo omejil samo na ta podatek). Tretjič: več kot očitno je, da prosilec zlorablja pravico dostopa, da izraža svojo jezo zaradi odločitev inšpektorja, da ni pogojev za izvedbo inšpekcijskega nadzora;
- pojasnil, da bi moral organ, upoštevajoč prvi odstavek 48. člena ZSITPJS,[2] na predmetnih plačnih listah prekriti večjo količino podatkov (ki jih v obrazložitvi določno našteva), lociranih na različnih mestih dokumentov, za kar bi potreboval približno 5 minut na dokument. Upoštevajoč, da gre za 21 takih dokumentov to skupaj znaša približno 105 minut oziroma približno 1 uro in 45 minut porabljenega časa. Potem pa je potrebno še zagotoviti, da se preveri ali so vsi podatki anonimizirani, za kar se ponovno porabi do 5 minut na plačilni list. Skupaj torej preko 3 ure, ki jih organ porabi za anonimiziranje obračunov plač za 21 mesecev;
- poudaril je, da ne bi imel pomislekov, da bi prosilec zahteval dokumente, ki so nastali v zvezi z obravnavanjem prosilčevih prijav za nadzor in bi posledično prosilec imel vpogled v delo upravnega inšpektorja ali pa če bi prosilec, zahteval dokumente, iz katerih bi bilo razvidno ali upravni inšpektor izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta (inšpektorski izpit, podatki o izobrazbi,…). V tem konkretnem primeru pa prosilec zahteva informacije, ki se nanašajo na plačo upravnega inšpektorja, ki je, v določeni meri sicer informacija javnega značaja, vendar pa glede na sosledje dogodkov, vložitev zahteve zagotovo predstavlja povračilni ukrep, ker upravni inšpektor ni odločil tako kot je prosilec pričakoval in v enem od odgovoru celo zahteval od upravnega inšpektorja. Posledično je mogoče zaključiti, da ne gre za pošteno uporabo pravic, ki gredo prosilcu po določilih ZDIJZ. Sklicuje se na sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. II U 214/2016, in citira predlog ZDIJZ-C glede zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja;
- zaključil, da ugotavlja, da se ravnanja prosilca (posredovanje plačilnih list javnega uslužbenca organa), uvrščajo v kategorijo zahtev, s katerimi se škoduje organu, zaradi česar je zahteva očitno šikanoznega značaja in jo je treba zaradi zlorabe pravice do dostopa do informacij javnega značaja, v celoti zavrniti.
(3) Prosilec je v pritožbi z dne 19. 9. 2025 navajal, da je organ svojo samovoljno odločitev utemeljil samo z uvodnimi dejstvi brez zaključkov, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Organ ni bil pristojen v naprej presojati utemeljenost zahtevka za vročitev informacije javnega značaja in njeno zavrnitev iz razloga ker je, zahteva prosilca šikanoznega značaja, sploh pa iz obrazložitve ni razvidno, če je upravni organ to vprašanje reševal kot predhodno vprašanje in ali je v skladu s sedanjo organizacijo pristojen isti organ. Trdi, da iz njegove zahteve v ničemer ne izhaja, da želi komu škodovati, še najmanj upravnemu inšpektorju, saj bi drugače lahko zoper inšpektorja vložil zadevo na KPK zaradi morebitnega suma kršitev integritete, ali bi vložil na MJU nadzorstveno pritožbo ali urgenco, ali pa celo na represivne organe. Trdi, da je izpodbijana odločitev v nasprotju s pojmom integriteta, saj v zahtevi ne omenja, morebitnega napačnega ravnanja inšpektorja. Ker gre predmetni zadevi za zahtevane podatke o porabi javnih sredstev, povezane z opravljanjem delovnega mesta javnega uslužbenca, je povsem nerevelantno, ali do podane izjeme kot jih utemeljuje organ, kateri svojo odločitev ni oprl niti na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sklicuje se na 39. člen Ustave RS. Istega dne prosilec vložil še dve dopolnitvi pritožbe, v katerih je med drugim navajal, da organ v drugem odstavku, stran pet obrazložitve izpodbijane odločbe časovno zavrača dostop informacije javnega značaja prosilcu, vendar je spregledal dejstvo, da je podpisana gospa Tatjana Turnšek, višja svetovalka, prav ona uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja, kot to določa ZDIJZ, zato je tudi v tem delu odločba za prosilca brezpredmetna. Navaja še, da organ v ničemer ni dokazal in obrazložil očitane šikanoznost. Zato te navedbe organa zanj predstavljajo osebno žalitev in poseg v dobro ime prosilca. Sklicuje se na sodbo Upravnega sodišča I U 760/2021-17 z dne 15. 3. 2025 in ujemajočo odločitev IP, iz katere izhaja, stališče, da javni funkcionar oz. javni uslužbenec (kar sta tudi inšpektor gospa katera je vodila predmetni postopek ) ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, položaja, naziva, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zato v obravnavanem primeru ne gre za izjemo notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj so tako plače kot sama delovna mesta v javnem sektorju določeni z zakonom, podzakonskimi predpisi in kolektivnimi pogodbami in kot taki niso del notranjega delovanja organa. V zvezi z stališčem da bi razkritje zahtevanih podatkov povzročilo motnje in vse ostale ne/resnične in zavajajoče navedbe organa pri notranjem delovanju organa, tako prosilec dodaja, kot je že IP večkrat povedal, da se mora vsak, ki sklene pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, že na podlagi zakona zavedati, da njegovi osebni podatki v določenem delu niso varovani, kar velja v predmetni zadevi. Prosilec je nato 20. 9. 2025 vložil še eno dopolnitev pritožbe in se spraševal, v čem je razlika med diplomo ali potrdilom o opravljenem izpitu za inšpektorja, dostop so katerih bi mu odobril in plačilnimi listami, katerih dostop je zavrnil. Citiral je posamezne odstavke obrazložitve izpodbijane odločbe in navajal, da so zanj žaljivi, neresnični in zavajajoči, saj iz njegove zahteve ne izhaja nič, na kar je organ oprl odločitev glede šikanoznosti. Odločitev organa je v nasprotju s prakso IP (npr. odločbo št. 090-171/2023/5 z dne 1. 8. 2023). Ne more mimo dejstva, da je organ svojo odločitev oprl na to, da ima prosilec zamero do upravnega inšpektorja, saj v odločbi ni obrazloženo, kako je prišel do takšnih zaključkov, na čem temeljijo, saj sama zahteva nedvomno ni šikanozna. V svoji zadnji dopolnitvi pritožbe z dne 22. 9. 2025 je ponovil nestrinjanje z označitvijo njegove zahteve kot šikanozne in poudaril, da je organ šikanoznost nepravilno povezoval s postopki, ki jih je vodil upravni inšpektor v zvezi z njegovimi pobudami, saj ti nimajo nobene zveze z predmetno zahtevo po ZDIJZ. Poudarja, da je do zahtevanih informacij upravičen že na podlagi 38. člena ZSPJS in sodbe Upravnega sodišča I U 1847/2021-15 z dne 24. 8. 2022.
(4) Po prejemu pritožbe in dopolnitev, organ izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo z dopolnitvami, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-84/2025/10 z dne 25. 9. 2025, poslal v pristojno odločanje IP. Pri tem se ni strinjal s pritožbenimi navedbami, da svoje odločitve ni obrazložil in da dejansko stanje ni popolnoma utemeljeno in da ni navedel kaj točno je zahteval pritožnik od upravnega inšpektorja. Ponovil je svoje razloge glede šiknoznosti zahteve iz obrazložitve izpodbijane odločbe in poudaril, da je iz obravnavanih pobud jasno razbrati, da prosilec ni bil zadovoljen z ravnanjem upravnega inšpektorja v zvezi z obravnavanjem njegovih pobud za izvedbo inšpekcijskega nadzora, kar je rezultiralo v tem, da je na organ naslovil zahtevo po dostopu do vseh plačilnih list upravnega inšpektorja, ki jo organ razume kot povračilni ukrep in nagajanje organu. Pojasnil je, da bi bila v konkretnem primeru nadzorna funkcija ZDIJZ upoštevana, če bi prosilec zahteval dokumentacijo v zvezi z zadevami, v katerih so bile obravnavane prosilčeve prijave za nadzor ali dokumente, ki izkazujejo strokovnost upravnega inšpektorja. Ob tem je pojasnil, da je prosilec 19. 9. 2025 na organ poslal novo zahtevo za dostop do IJZ, s katero je zahteval fotokopijo diplome in potrdila o opravljenem izpitu za inšpektorja. Zahtevi so delno ugodili in mu zahtevane dokumente poslali dne 22. 9. 2025 z delnim dostopom. Zato je zahteva po plačilnih listih inšpektorja, po tem, ko mu je večkrat negativno odgovoril na njegovo pobudo, da izvede inšpekcijski nadzor, več kot očitno šikanoznega značaja (za izvajanje pritiska na organ in na upravnega inšpektorja, ki je njegovi prijavi za inšpekcijski nadzor obravnaval). V zvezi s pritožbenimi navedbami, da prosilec v zahtevi nikjer ne omenja morebitnega napačnega ravnanja inšpektorja, pa organ navaja, da to sicer drži, vendar pa je iz sosledja dogodkov sklepati na namen prosilca, da izvaja pritisk nad organom in upravnim inšpektorjem. Pritožnik je namreč v svoji zahtevi zahteval plačilne liste upravnega inšpektorja, ki je obravnaval njegove pobude za inšpekcijski nadzor. Poudaril je, da če se namen določil ZDIJZ zlorablja, ne gre več za njegov prvotni namen (transparentnost, način javnega nadzora nad delovanjem organa, zmanjševanju nepravilnosti pri porabi javnih sredstev, delovanje v javnem interesu) ampak gre za zlorabo pravice za uresničitev lastnih interesov posameznikov, ki na ta način želijo prisiliti organ, da ravna v skladu z njihovimi pričakovanji (čeprav so njihova pričakovanja neupravičena in jim je to bilo tudi večkrat pojasnjeno). Zato organ še vedno meni, da gre za očitno šikanozno zahtevo s strani pritožnika. Pojasnil je, da je pred kratkim že obravnaval podobno zadevo, kjer je nek drugi prosilec tudi zahteval vse plačilne liste upravnega inšpektorja od njegovega prihoda na inšpektorat pa do vložitve zahteve. In tudi v tem primeru je bilo podobno sosledje dogodkov, kjer prosilec ni bil zadovoljen z obravnavo njegovih pobud za inšpekcijski nadzor, zato je na podlagi ZDIJZ podal zahtevo za posredovanje vseh plačilnih list upravnega inšpektorja, ki je obravnaval njegove pobude za inšpekcijski nadzor. Organ tako ugotavlja, da gre v podobnih primerih morebiti za novo prakso, kjer se skuša s strani pobudnikov za inšpekcijski nadzor, s takimi, ozko gledano sicer povsem zakonitimi zahtevami, vplivati na odločitve inšpektorjev in posledično organa na pobude za inšpekcijske nadzore. S tem je posledično upočasnjena primarna funkcija organa, ki skrbi za to, da se postopki pri zavezancih izvajajo v skladu s predpisi, da je v postopkih zagotovljeno varstvo pravic strank in varstvo javnega interesa. Ob tem je organ še izpostavil, da se kot organ zavzema za transparentnost in obveščenost javnosti o svojem delu tudi na način, da proaktivno objavljamo svoje izsledke nadzorov v obliki zapisnikov o inšpekcijskih nadzorih na svoji spletni strani in tudi tako, da ko pobudnike pisno obvešča o opravljenem nadzoru, jih seznani, da je bil o ugotovitvah nadzora izdan zapisnik o inšpekcijskem nadzoru, ki vsebuje odrejene ukrepe. Ob tem jih poduči: »…Zapisnik o inšpekcijskem nadzoru predstavlja informacijo javnega značaja, ki ga zainteresirana oseba lahko pridobi na podlagi določb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja«. Posledično to predstavlja, da organ vsako leto obravnava večje število zahtev za dostop do informacij javnega značaja in je tudi v njegovem interesu, da zahteve obravnava pravočasno (povprečni čas za obravnavo zahteve od prejetja popolne zahteve do odločitve je 4 dni) in v skladu z določili ZDIJZ.
Pritožba je utemeljena.
(5) IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusi v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
(6) V obravnavani zadevi je primarno sporno vprašanje, ali je pravilna in zakonita odločitev organa, da je kot očitno šikanozno zavrnil prosilčevo zahtevo z dne 10. 9. 2025, s katero je ta zahteval dostop do plačilnih list za obračun plač za konkretnega upravnega inšpektor za obdobje od dne 1. 1. 2024 do 10. 9. 2025.
(7) Organ je kot predmet zahteve prepoznal 21 plačilnih list, dostop do njih pa v celoti zavrnil na podlagi določbe petega odstavka 5. člena ZDIJZ, ker je ocenil, da je prosilčeva zahteva očitno šikanozna in da torej prosilec pravico dostopa do informacij javnega značaja zlorablja. Ob tem IP najprej kot neutemeljen zavrača pritožbeni ugovor, da bi moral organ vprašanje zlorabe reševati kot predhodno vprašanje. IP pojasnjuje, da v tem primeru ne gre za samostojno pravno vprašanje, ampak se zloraba presoja kot izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja, zato je ni potrebno reševati kot predhodnega vprašanja v smislu 147. člena ZUP.
(8) Določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ, ki jo je organ uporabil kot pravno podlago za zavrnitev prosilčeve zahteve, določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
(9) Citirano določbo je, glede na njeno vsebino, treba razlagati restriktivno, ob upoštevanju dejstev, ugotovljenih v vsakem primeru posebej, torej kot izjemo od sicer prostega dostopa do informacij javnega značaja iz citiranega 5. člena ZDIJZ[3]. Previdnost pri razlagi je potrebna še zlasti zato, ker predstavlja pravica dobiti informacijo javnega značaja z ustavo zagotovljeno pravico vsakogar, ki ima v zakonu utemeljen interes (drugi odstavek 39. člena Ustave).
(10) IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice. Presoja obstoja zlorabe pravice je institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval v skladu z določbami ZDIJZ.
(11) Peti odstavek 5. člena ZDIJZ torej predvideva zavrnitev prosilčeve vloge v dveh primerih, in sicer:
1.če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali
2. če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
(12) Organ je z izpodbijano odločbo predmetno zahtevo zavrnil iz drugega razloga, zato je IP v okviru materialno pravne presoje izpodbijane odločbe preverjal ta razlog zavrnitve. IP poudarja, da zavrnitev zahteve iz razloga šikanoznosti, pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi upoštevajoč ravnananja in navedbe prosilca v konkretni zahtevi, ki jih primerja z osnovnimi standardni izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem (upravnem) postopku. Pri tem je treba presoditi ali vložena zahteva organu namerno povzroča kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti[4].
(13) Na obstoj zlorabe pravice se sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katere sodi tudi šikaniranje. V praksi IP in sodni praksi Upravnega sodišča so se izoblikovali elementi, ki kažejo na zlorabo pravice oziroma zahtevo šikanoznega značaja[5], in sicer gre za zahteve, s katerimi bi želel prosilec organu škodovati z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij, ali če bi šlo za prekomerno zasipavanje zavezanca z delom in s tem oviranje pri opravljanju nalog in podobno.[6] Takšna ravnanja, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom pravice dostopa. Tudi v sodbi z opr. št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013 je Upravno sodišče pojasnilo, da gre za zlorabo pravice v primeru, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da ogroža oziroma posega v pravico drugega. Gre za primere, ko subjekt pravico, ki mu jo daje pravo, izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom tako, da prekomerno ovira in na nedopusten način posega v delo in dostojanstvo organa, ki mu s tem onemogoča, da bi opravljal delo samostojno v okviru ustave in zakonov, to pa ima vpliv tudi na pravice tretjih, ki so udeleženi v (drugih) postopkih, ki jih vodi organ. IP v zvezi s tem povzema sodbo Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017. Iz navedene sodbe izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd.. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP[7], izhaja pa tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Kriteriji, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice, kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, nagajivost, šikaniranje ipd., izhajajo torej iz sodne prakse, prakse IP in tudi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-C.
(14) V obravnavani zadevi je organ prosilčevo zahtevo označil kot šikanozno, ker:
a) je bila podana v zvezi z javnim uslužbencem, ki je obravnaval prosilčevi prijavi v inšpekcijskih postopkih in do katerega goji osebno zamero, saj ta v njegovih zadevah ni izvedel inšpekcijskega nadzora;
b) če bi mu organ omogočil delni dostop do zahtevanih obračunov list, bi prosilec največkrat prejel zgolj podatek o bruto višini osnovne plače za delo javnega uslužbenca za polni delovni čas, ta podatek pa bi bil razviden tudi samo iz enega dokumenta npr. pogodbe o zaposlitvi (če bi prosilec svojo zahtevo omejil samo na ta podatek) in
c) je več kot očitno, da prosilec zlorablja pravico dostopa, da izraža svojo jezo zaradi odločitev inšpektorja, da ni pogojev za izvedbo inšpekcijskega nadzora.
(15) IP tem razlogom, s katerimi je organ utemeljeval zlorabo pravice zaradi šikanoznosti vloge, v konkretnem primeru ne more slediti.
(16) Po presoji IP so zaključki organa, da je predmetna prosilčeva zahteva očitno šikanozna, neutemeljeni. IP sicer poudarja, da je, kljub temu, da prosilcu za zložitev zahteve po ZDIJZ, ni treba izkazati pravnega interesa, pri izvrševanju pravic (torej tudi pravice dostopa do informacij javnega značaj, ki je vsebovana v človekovi pravici do svobode izražanja iz 39. člen Ustave RS) vedno treba zasledovati tudi njen legitimen namen. K temu stranke veže že načelo iz 11. člena ZUP, ki govori o pošteni uporabi pravic. Zato je tudi šikanoznost zahteve treba presojati v širšem kontekstu ravnanj prosilca in jih dokazno ovrednotiti v povezavi z njegovimi drugimi dejanji, da lahko zaključimo, ali je na podlagi tega mogoče utemeljiti šikanozen namen prosilca.[8] Vendar pa okoliščine obravnavanega primera, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, IP niso prepričale v zaključek, da je prosilčeva zahteva očitno šikanozna.
(17) Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je bila zahteva vložena približno 2 meseca po tem, ko je upravni inšpektor prosilca obvestil o neuvedbi postopka upravnega nadzora v zvezi z njegovima pobudama. Že tega časovnega vidika, po presoji IP, per se ni mogoče razlagati kot »povračilni ukrep« prosilca zaradi nezadovoljstva z odločanjem upravnega inšpektorja. Če k temu dodamo še dejstvo, da zahteva tudi ni ne žaljiva in ne nespoštljiva, prav tako ne vsebuje negativnih vrednostnih sodb, provokacij, in da je kratka in jedrnata ter se nanaša zgolj na zahtevane informacije, po presoji IP ni takšne narave, da bi jo lahko opredelili kot šikaniranje. Ob tem pa ni mogoče prezreti dejstva, da se po vsebini nanaša na dokumente, ki izvirajo iz delovnega področja organa, organ pa z njimi razpolaga v materializirani obliki. Prav tako gre za dokumentacijo, povezano z delom javnega uslužbenca, saj gre za dostop do njegovih plačnih list. Preko nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja je prosilcem praviloma omogočen dostop do te vrste dokumentacije[9], ker se na ta način omogoča splošni nadzor javnosti nad delom javnega sektorja oziroma sodstva in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti navedenega sektorja. Javnost namreč lahko preveri spoštovanje pravnih in drugih pravil pri delu javnega sektorja. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe, zato po mnenju IP v tej zvezi ne moremo govoriti o koliziji dveh pravic, ki se med seboj izključujeta, oziroma o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ni namreč mogoče oceniti, da se pravica dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja v obravnavanem primeru izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom, saj je namen ZDIJZ ravno zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov. Tudi iz upravno sodne prakse v smiselno podobni zadevi izhaja enak zaključek, in sicer je Upravno sodišče v sodbi št. IU 1816/2026-35 z dne 4. 10. 2017 (19. in 20. točka obrazložitve) potrdilo odločitev IP, da ne gre za zlorabo pravice v primeru, kjer je prosilec zahteval dostop do plačilnih list za več konkretnih javnih uslužbencev.
(18) Nasprotno organ v svojih razlogih šikanoznost veže tudi na dejstvo, da se je zahteva nanašala ciljano na javnega uslužbenca, ki ni izvedel inšpekcijskega nadzora v zvezi s prosilčevima pobudama. Organ navaja, da se s tem, ko prosilec želi dostop do njegovih plačnih list obstaja možnost deskritacije in uvajanja pritiska nad inšpektorjem in s tem škoda organu, saj bi se inšpektorji zaradi bojazni pred povračilnimi ukrepi, v nasprotju s predpisi, prednostno ali vsebinsko ukvarjali s preučevanjem zadev, ki ne spadajo v njihovo pristojnost ali ki ne izkazujejo kriterijev za prednostno obravnavo, posledično pa bi mirovale zadeve, ki so v javnem interesu, da se raziščejo. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da se strinja z organom, da namen ZDIJZ in pravice dostopa do informacij javnega značaja ni v tem, da se vpliva na delovanje organa oz. prisili organ, da odgovarja na prijave, niti ni ta pravica izključno v interesu prosilca, temveč v interesu družbe. Vendar pa IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da prosilec ni zahteval dostopa do dokumentov iz konkretnih inšpekcijskih zadev, temveč je zahteval plačilne liste upravnega za inšpektorja, ki je te zadeve obravnaval. Skladno z zgoraj pojasnjeno pričakovano zasebnostjo javnega uslužbenca (opomba 9 te obrazložitve) in zakonsko podlago za obdelavo nekaterih osebnih podatkov glede plač javnih uslužbencev (48. člen ZSTSPJS in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), zahtev po plačnih listah ni mogoče ovrednotiti kot orodje za kontrolo dela organa v postopkih, ki so sicer že končani, niti kot »prisilo« organa, za drugačno ukrepanje v morebitnih bodočih postopkih. Zato za takšno zahtevo ni mogoče reči, da ni v skladu z namenom ZDIJZ, saj ima povsem razumno osnovo, zahtevane informacije pa imajo dejansko vrednost, in to ne samo za prosilca, ampak tudi za širšo javnost[10]. Glede na namen ZDIJZ ima takšna zahteva praviloma vse možnosti za uspeh. Ob tem IP opozarja še na stališče Upravnega sodišča RS v sodbi I U 966/2021 z dne 4. 1. 2023, da na šikanozen značaj tudi ni mogoče sklepati iz razloga, ker se zahteva nanaša tudi na konkretnega javnega uslužbenca (15. odstavek obrazložitve). Ob tem iz podatkov v spisu in navajanj organa izhaja, da je organ prosilcu z delnim dostopom omogočil dostop do dokumentov, ki se nanašajo na potrdilo o diplomiranju, potrdilo o znanstvenem nazivu, potrdilo o specialističnem nazivu in potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za konkretnega upravnega inšpektorja, in to celo v zvezi s prosilčevo zahtevo z dne 19. 9. 2025, ki je bila dana kasneje kot predmetna zahteva.
(19) Upoštevajoč zgoraj pojasnjeno nadzorno funkcijo ZDIJZ, IP ne vidi razlike med dostopom do teh dokumentov in delnim dostopom do plačnih list, zato predmetne zahteve ni mogoče označiti za šikanozno, zato ker sem nanaša na plače (podatke o porabi javnih sredstev) javnega uslužbenca in ne na dokumente glede njegove strokovne usposobljenosti in za zasedbo delovnega mesta inšpektorja. Pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, se mora dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen[11]. Zato tudi ni mogoče zaključiti, da bi prosilec v konkretnem primeru s takšno zahtevo poskušal vplivati na odločitev inšpektorjev v postopkih inšpekcijskega nadzora, ki so v konkretnem primeru tudi že zaključeni. Morebiten strah pred diskreditiranjem in uvajanjem pritiska na delovanje ostalih inšpektorjev v bodočih postopkih pa ne more biti zadosten razlog, da označitev konkretne zahteve za šikanozne. Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bil posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje.
(20) Prav tako so neutemeljeni razlogi organa, da je zahteva šikanozna tudi zato, ker če bi prosilcu omogočili, delni dostop zahtevanih obračunov list, bi prosilec največkrat prejel zgolj podatek o bruto višini osnovne plače za delo javnega uslužbenca za polni delovni čas, ta podatek pa bi bil razviden tudi samo iz enega dokumenta npr. pogodbe o zaposlitvi (če bi prosilec svojo zahtevo omejil samo na ta podatek). Dejstvo, da je prosilec zahtevo omejil na plačilne liste in ne na drug dokument, ne more pomeniti šikanoznosti zahteve v tem primeru, saj iz vsebine zahteve izhaja, da se ta ne nanaša samo na plačo, temveč tudi na dodatke in druge podatke, ki pa so razvidni prav iz plačilnih list. Nenazadnje se s tem strinja tudi organ, saj je kot predmet zahteve sam prepoznal 21 obračunov plač konkretnega javnega uslužbenca. Dalje IP pri presoji šikanoznosti zahteve ne vidi razlogov, zakaj bi bila zahteva, ki bi se omejila le zgolj na podatek plače drugačna od tiste, s katero prosilec zahteva tudi dodatke k plači. Saj tudi ti (z izjemo dodatka na delovno dobo) predstavljajo podatke, ki so povezanih z delom javnega uslužbenca in zanje veljajo iste kavtele glede javnosti podatkov.
(21) Prav tako ni mogoče ugotoviti, da je prosilčeva zahteva nerazumna, neutemeljena, očitno nedovoljena v smislu, da bi jo vsak razumen posameznik štel kot brez vsake možnosti za uspeh. Ugotoviti je mogoče tudi, da organ nedvomno razpolaga s posameznimi zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki, ob tem pa tudi ne gre za veliko količino dokumentov, temveč za 21 plačilnih list, ki predstavljajo enotno strukturirane dokumente, skladno z Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju[12].
(22) Z vpogledom v vsebino obravnavane zahteve in argumentacijo organa v izpodbijani odločbi, IP, po ovrednotenju ravnanj prosilca v postopku, ugotavlja, da organu ni uspelo izkazati šikanoznega značaja zahteve. Šikanozni značaj bi bil podan, če bi bilo očitno, da je zahteva podana z namenom onemogočanja normalnega delovanja, ali če bi bile v njej izražene številne negativne vrednostne sodbe in žalitve, provokacije in s tem navidezno uveljavljanje pravic. Prosilec je vložil eno zahtevo, s katero je zahteval plačilne liste, za konkretnega javnega uslužbenca. Organ sam je v razlogih pojasnil, da gre za 21 plačnih list, na katerih bi bilo potrebno prekriti tam navedene osebne podatke, za kar bi organ potreboval vsega skupaj preko 3 ure dela, ki bi jih porabil za anonimiziranje teh dokumentov.
(23) IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev obravnavane zahteve v takšnem obsegu, ki ga je ocenil organ, ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni konkretno opredelil. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna.
(24) Glede na vse navedeno IP v nasprotju z ugotovitvami organa v izpodbijani odločbi ugotavlja, da odvzem pravice iz 39. člena Ustave v obravnavanem primeru ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti[13]. Skladno s prakso Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da bi npr. koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih postopkov, ki tečejo pri organu in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, oziroma izvrševanje drugih pristojnosti organa, odtehtale težo posega v pravico prosilca glede dostopa do informacij javnega značaja. Na drugačno odločitev IP ne vplivajo niti navedbe organa v odstopnem dopisu, da gre morda za novo prakso prosilcev, ko ti zahtevajo dostop do plač upravnih inšpektorjev po ZDIJZ, po tem, ko ni ugodeno njihovim pobudam v inšpekcijskih postopkih. Ne samo, da so te navedbe , dane izven obrazložitve izpodbijane odločbe, IP ugotavlja tudi, da z njimi organ ni utemeljil morebitne »funkcionalne povezanosti« zahtev, ki je lahko, v določenih primerih, tudi razlog za utemeljiv zlorabe pravice[14]. Prav tako za odločitev v obravnavni zadevi niso relevantna pojasnila organa glede dostopnosti zapisnikov o inšpekcijskih postopkih na spletni strani in v postopkih po ZDIJZ. Predmetna zahteva je namreč vsebinsko drugačna, z njo prosilec zasleduje dostop do drugačnih informacij.
(25) IP je po preučitvi celotne zadeve tako zaključil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Drugačna odločitev bi pomenila prekomeren poseg v prosilčevo pravico do dostopa do informacij javnega značaja.
(26) Glede na navedeno je IP presodil, da je organ s tem, ko je prosilčevo zahtevo z dne 10. 9. 2025 v celoti zavrnil s sklicevanjem na določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, napačno uporabil materialno pravo. S tem je dejansko stanje zadeve ostalo nepopolno ugotovljeno, saj posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal zahtevanih dokumentov z vidika informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. V razlogih izpodbijane odločbe je sicer navajal, katerih 21 dokumentov je prepoznal kot predmet zahteve in katere podatke bi eventualno moral na dokumentu prekriti, vendar je to naredil hipotetično, upoštevajoč prakso in ne konkretnih dokumentov, ki so bili predmet zahteve.
Napotila organu prve stopnje
(27) IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z njimi.
(28) V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.
(29) Organ bo moral v ponovljenem postopku najprej popolno ugotoviti dejansko stanje, torej s katerimi dokumenti razpolaga, jih določno identificirati in o njih odločiti v skladu z določbami po ZDIJZ. Pri tem bo, glede na vsebino dokumentov, moral upoštevati vsaj izjemo varstva osebnih podatkov. Ob navedenem IP navaja še, da je treba v primeru obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ upoštevati, da podatki, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev ter opravljanje javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, niso varovani na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri odločitvi pa upoštevati tudi določbo 48. člena ZSTSPJS, ki določa javnost bruto zneskov plače in vseh sestavin plače, razen dodatka za delovno dobo. Da so plače v javnem sektorju javne, jasno izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS, št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016, št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017, št. IV U 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022, št. II U 157/2021-14 z dne 28. 7. 2023, ter sklepa Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011 in pred tem št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009.
(30) Ob tem IP še dodaja, da podatek o prejemkih in s tem podatek o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil, razen pri izplačilu za stroške prehrane in prevoza na delo ter regresu, ki so le v neto znesku in od katerih se davki in prispevki ne obračunajo. Strošek za delodajalca kot izplačevalca plače v odnosu do zaposlenega je namreč bruto prejemek zaposlenega, med tem ko je neto znesek obračuna in izplačila odvisen (tudi) od osebnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz njegovih osebnih okoliščin, ki niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (npr. število prijavljenih družinskih članov, ki se upoštevajo kot vzdrževani člani pri dohodninski osnovi, morebitne osebne, zdravstvene ali socialne okoliščine, ki bi izhajale iz plačilne liste). V skladu s tem so kot informacije javnega značaja prosto dostopni podatki o bruto zneskih (neto zneski pa so varovani), razen podatka o dodatku za delovno dobo, ki je, po določbi 48. člena ZSTSPJS izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov. Varovani osebni podatki na plačilnih listah so tudi podatki, ki niso povezani z delovnim razmerjem posameznika (kraj bivanja, davčna številka, številka TRR, ipd.).
(31) V primeru obstoja katere od izjem 6. člena ZDIJZ mora organ presoditi tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokumenti prekrijejo in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa.
Sklepno
(32) Glede na vse navedeno je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, zato je izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zadevi odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.
(33) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
[1] Kot izhaja iz podatkov spisa, je prosilec je 19. 9. 2025 takšno zahtevo tudi vložil na organ, in ta mu je dokumente (potrdilo o diplomiranju, potrdilo o znanstvenem nazivu, potrdilo o specialističnem nazivu, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za dotičnega upravnega inšpektorja) posredoval z delnim dostopom, brez varovanih osebnih podatkov in o tem izdal odločno, št. 090-90/2025/2 z dne 22. 9. 2025 (opomba IP).
[2] Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24).
[3] Enako sodbi Upravnega sodišča RS, II U 214/2016-12 z dne 7. 2. 2017 in I U 1816/2016 z dne 4. 10. 2017.
[4] Enako sodba Upravnega sodišča RS I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017
[5] Glej sodbo Upravnega sodišča RS I U 490/2020 z dne 15. 9. 2021, odst. 25.
[6] Glej sodbe Upravnega sodišča RS I U 1128/2017 z dne 30. 10. 2018, odst. 11 , I U 490/2020 z dne 15. 9. 2021, odst. 25 in I U 761/2021 z dne 18. 3. 2024, odst. 20.
[7] Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017.
[8] Smiselno enako izhaja iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 757/2019 z dne 16. 4. 2024.
[9] Stališče, da posamezni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, izhaja iz prakse IP (npr. odločbe IP št. 090-106/2010, št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-280/2016, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5, št. 090-78/2019/9, št. 090-149/2021, št. 090-177/2021, št. 090-367/2021, št. 090-68/2022, 090-448/2024, 090-474/2024, 090-342/2024, št. 090-46/2025 idr.).
[10] V postopku po ZDIJZ je bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.
[11] Enako Upravno sodišče v sodbi I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.
[13] Nujnost izvedbe te presoje izhaja iz pretekle prakse IP in Upravnega sodišča (npr. sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013).
[14] Npr. odločba IP, št. 090-86/2021 z dne 24. 5. 2021