prosilec - Inšpektorat za javni sektor

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje vseh informacij iz konkretnega spisa. Organ je zavrnil dostop do določenih podatkov na dokumentih na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov, čemur je prosilka v pritožbi oporekala, saj gre za podatke, ki so povezani z javno funkcijo oz. delovnim razmerjem javnega uslužbenca. IP je ugotovil, da gre za informacije iz prekrškovnega postopka, v katerem je kršitelj nastopal kot fizična oseba in ne kot javni uslužbenec oz. javni funkcionar, zato je potrdil odločitev organa, razen v delu, v katerem je organ prekril izrečeno sankcijo, znesek in ostalo vsebino, ki kaže na izrečeno sankcijo, saj je ugotovil, da navedeni podatki ne predstavljajo osebnih podatkov posameznika.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-57/2023/6

Datum:  27. 3. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka) z dne 21. 2. 2023, zoper odločbo Inšpektorata za javni sektor, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-112/2022/10 z dne 24. 1. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 21. 2. 2023 zoper odločbo Inšpektorata za javni sektor št. 090-112/2022/10 z dne 24. 1. 2023 se v delno ugodi in se odločba v 7.-11. alineji 2. tč. izreka delno odpravi (v delu, ki se nanaša na podatek o izrečeni sankciji, znesku izrečene sankcije in vsebini, ki bi lahko razkrila izrečeno sankcijo) ter se odloči: »Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje dokumente:

- dokument št. 0614-47/2022-7 z dne 15. 11. 2022 – odločba o prekršku,

- dokument št. 0614-47/2022-8 z dne 16. 12. 2022 – elektronsko sporočilo,

- dokument št. 0614-47/2022-9 z dne 22. 12. 2022 – elektronsko sporočilo,

- dokument št. 0614-47/2022-10 z dne 23. 12. 2022 – elektronsko sporočilo in

- priloga 1 dokumenta št. 0614-47/2022-10 z dne 23. 12. 2022 - elektronsko sporočilo,

in sicer na način, da bo na navedenih dokumentih razviden tudi podatek o izrečeni sankciji, znesku izrečene sankcije in vsa vsebina, ki bi lahko razkrila izrečeno sankcijo.«

2.     V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 30. 12. 2022 na organ naslovila zahtevo za posredovanje vseh informacij javnega značaja iz postopka 0614-47/2022, skupaj s popisom tega spisa, in sicer v elektronski obliki.

Organ je dne 24. 1. 2023 izdal odločbo št. 090-112/2022/10 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je odločil o dostopu do popisa spisa in dokumentov v zadevi 0614-47/2022 in glede določenih dokumentov prosilki v celoti ugodil, glede določenih dokumentov je dostop delno zavrnil, glede drugih pa je dostop zavrnil v celoti. V obrazložitvi je organ pojasnil, da je zavrnitev oprl na izjemo varovanja tajnosti vira (tretji odstavek 5.a člena ZDIJZ), na izjemo varstva osebnih podatkov (3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) ter na dejstvo, da prosilka z določenimi informacijami že razpolaga, zaradi česar nima pravovarstvenega interesa za dostop do navedenih dokumentov.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 21. 2. 2023 vložila pritožbo, saj meni, da ji je organ dostop do nekaterih dokumentov zavrnil neupravičeno, in sicer:

-       v dokumentu 0614-47/2022-3 z dne 19. 10. 2022 je prekril ime in priimek odgovorne oseba za posredovanje javnega značaja, za katerega domneva, da je javno dostopno v katalogu informacij javnega značaja,

-       je organ zavrnil dostop do imena in priimka odgovorne osebe za prekršek, izrečene sankcije in vsebine, ki bi lahko razkrila izrečeno sankcijo in znesek izrečene sankcije. Organ navaja, da gre za občutljive osebne podatke, vendar iz odločbe prosilka ni razbrala, zakaj ne gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javne uslužbenke,

-       do izpisa evidence delovnega časa javne uslužbenke KADRIS4, za katerega meni, da so podatki o prisotnosti javnega uslužbenca na delovnem mestu prosto dostopne informacije javnega značaja (razen, če je s tem izkazana odsotnost zaradi morebitnega dopusta).

Organ je pritožbo prosilke, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-112/2022/19, in sicer kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je ugotovil, da organ s pritožbo ni seznanil stranskih udeležencev, zato jo je poslal stranskim udeležencem v morebitni odgovor z dopisoma z dne 3. 3. 2023.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da se prosilka zoper izpodbijano odločbo pritožuje glede prekritja imena in priimka na dokumentu št. 0614-47/2022-3 z dne 19. 10. 2022, glede prekritja imena, priimka, izrečene sankcije in vsebine, ki bi lahko razkrila izrečeno sankcijo in znesek ter glede izpisa iz evidence delovnega časa KADRIS4. V preostalem delu prosilka ni vložila pritožbe, zato IP preostalega dela izpodbijane odločbe ni presojal in tako ni del tega pritožbenega postopka.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ na dokumentih ustrezno prekril informacije, ki jih je prosilka navedla v pritožbi, oz. ali je organ ustrezno uporabil izjemo varstva osebnih podatkov.

Izjema varstva osebnih podatkov je opredeljena v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po tej določbi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Organ je odločbo izdal dne 24. 1. 2023, torej na dan, ko ZVOP-2 še ni veljal, zato za presojo te odločbe ta še ni relevanten.

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4 (1), določa, da je osebni podatek katerakoli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.  Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4 (2) Splošne uredbe, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ.

V obravnavanem primeru so predmet presoje zgoraj navedeni dokumenti, ki so nastali v okviru prekrškovnega postopka, ki se vodi pod št. 0614-47/2022 v zvezi s kršitvami določb ZDIJZ na Državnem odvetništvu Republike Slovenije. Organ je v postopku dostopa do informacij javnega značaja varoval podatek o osebnem imenu kršitelja, prosilka pa temu oporeka, saj meni, da gre za izjemo od izjem, in sicer informacijo v povezavi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. 

V obravnavanem primeru po oceni IP ni nobenega dvoma, da imena in priimki kršiteljev sodijo med osebne podatke posameznika. Osebni podatek je namreč katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če jo je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika, kar ime in priimek nedvomno sta. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, predvsem to, da takšno obdelavo dopušča zakon. IP je tako v nadaljevanju presojal, ali je podana zakonska podlaga za posredovanje osebnih podatkov prosilki oz. javnosti.

V 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je določeno, da se ne glede na morebitne izjeme (tudi izjemo varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Glede na navedeno se torej zastavlja vprašanje, ali so osebni podatki, ki so navedeni v dokumentih v zvezi s prekrškovnimi postopki in so predmet presoje tega pritožbenega postopka, povezani z opravljanjem javne funkcije oz. delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zgolj dejstvo, da je posameznik, ki je storil določen prekršek javni funkcionar oz. javni uslužbenec, ne pomeni samodejno, da je vsako dejanje takega posameznika mogoče šteti kot informacije, ki so »povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca« v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in kot take v celoti prosto dostopne. Pojem v »povezavi z opravljanjem javne funkcije oz. delovnega razmerja javnega uslužbenca« ni definiran, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezen primer, pri čemer je treba izhajati iz ugotovitve, da navedena zakonska določba predstavlja izjemo od izjem in jo je treba razlagati ozko in v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnih funkcionarjev ali javnih uslužbencev in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih različni organi kot upravljavci zbirk osebnih podatkov vodijo o javnih funkcionarjih oz. javnih uslužbencih na podlagi različnih zakonskih določb. Poudariti velja, da se javni funkcionarji oz. javni uslužbenci s tem, ko nastopijo funkcijo oz. delovno razmerje v javnem sektorju, ne odpovedo v celoti zasebnosti in pravici do varstva osebnih podatkov. Namen določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki v zvezi z opravljanjem javne funkcije javnega funkcionarja, ki vplivajo na izvajanje njegovih javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote. Po mnenju IP posameznik, ki je v konkretnem primeru kršitelj, v postopku pred organom ni nastopal v okviru izvajanja javne funkcije oz. opravljanja nalog javnega uslužbenca, temveč ga je organ v prekrškovnem postopku vodil kot posameznika, ne glede na njegov siceršnji status. Položaj konkretnega kršitelja v prekrškovnem postopku tako ni bil v neposredni zvezi z opravljanjem del in nalog v okviru izvajanja javne funkcije oz. delovnega razmerja tega posameznika. Posameznik torej v zahtevanih dokumentih nastopa v vlogi »kršitelja«, oziroma morebitnega kršitelja, zato gre za položaj, ki po oceni IP ne predstavlja podatka, ki je neposredno povezan z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno se IP strinja z zaključkom organa, da v konkretnem primeru zahtevanih podatkov o imenu in priimku kršitelja, ki predstavlja varovan osebni podatek, ni mogoče razkriti na podlagi 1. alineje tretjega dostavka 6. člena ZDIJZ.

Glede na navedeno je treba ime in priimek posameznika ščititi v celotni zahtevani dokumentaciji, saj ima posameznik v konkretnem prekrškovnem postopku status posameznika in ne javnega funkcionarja oz. javnega uslužbenca, zato ni mogoče zavzeti stališča prosilke, da je bil posameznik v določenih dokumentih naveden kot javni uslužbenec oz. funkcionar, kar pomeni, da obstaja podlaga za razkritje njegovih osebnih podatkov. Prosilka je namreč zahtevala podatke iz prekrškovne zadeve, v kateri je bil kršitelj obravnavan kot posameznik, zato je treba osebne podatke, navedene v prekrškovnem spisu, obravnavati kot podatke, ki se nanašajo na posameznika in ne na javnega uslužbenca ali funkcionarja. To velja tako za dokument št. 0614-47/2022-3 z dne 19. 10. 2022, kot tudi za izpis evidence delovnega časa KADRIS4, saj je bil ta v prekrškovni postopek predložen s strani posameznika, ne pa v okviru opravljanja nalog javnega uslužbenca ali funkcionarja, zato ga je treba kot takšnega tudi obravnavati. Drugačno tolmačenje bi namreč predstavljalo obid zakona, saj bi bil posameznik javnosti razkrit, če bi ga v določenih dokumentih varovali, v drugih pa ne.

Takšnega stališča pa IP ni zavzel v delu, ki se nanaša na izrečeno sankcijo in znesek izrečene sankcije, saj IP meni, da v tem delu ne gre za varovane osebne podatke posameznika, temveč za javnopravno delovanje organa.

Upoštevane vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilke treba delno ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, delno odpraviti. Organ je dolžan prosilki posredovati zahtevane informacije na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka