prosilec - Inšpektorat RS za stanovanja

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje zapisnika o opravljenem pregledu v zvezi s podano prijavo v zvezi z domnevnimi kršitvami upravnika. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.  
 

ODLOČBA:

Številka: 090-157/2023/4

Datum: 9. 6. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 22. 5. 2023, zoper odločbo Inšpektorata RS za stanovanja, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-41/2023-4 z dne 11. 5. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 22. 5. 2023, zoper odločbo Inšpektorata RS za stanovanja št. 090-41/2023-4 z dne 11. 5. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 9. 3. 2023 na organ naslovil zahtevo za posredovanje zapisnika o opravljenem pregledu v zvezi s podano prijavo, z dne 23. 9. 2022, v zvezi z domnevnimi kršitvami upravnika …

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-41/2023-4 z dne 11. 5. 2023. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja vpogledala v elektronsko zbirko dokumentarnega gradiva organa in ugotovila, da je v zvezi s prijavo z dne 23. 9. 2022 bil uveden postopek, vendar iz pregleda zadeve izhaja, da dokument, iz katerega bi bile razvidne ugotovitve, ne obstaja. Ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, je zahtevo prosilca, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, zavrnil. 

Dne 22. 5. 2023 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-41/2023-4 z dne 11. 5. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da izpodbija odločbo v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Prosilec je pojasnil, kako bi moral inšpektor postopati v zvezi z uvedenim postopkom, zato je izrazil pomisleke glede pravilnega vodenja postopkov in dela inšpektorja. Pritožbenemu organu predlaga, da pritožbi ugodi oz. o vrne postopek v ponovno obravnavo prvostopenjskemu organu, ki naj zahtevano dokumentacijo izdela (če je postopek ustavljen). Prosilec še predlaga, da pristojni organi, po potrebi, uvedejo izredni nadzor nad delom pristojnega inšpektorja v tej zadevi.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-41/2023-6 z dne 29. 5. 2023, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

IP je organ, z dopisom št. 090-157/2023/2z dne 1. 6. 2023, pozval  k predložitvi dokumentacije in pojasnil v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 8. 6. 2023. Organ je IP ponovno pojasnil, da z dokumentom, iz katerega bi bile razvidne ugotovitve ali zapisnikom, ne razpolaga. Organ je pojasnil, da se inšpekcijski postopek začne po uradni dolžnosti in sama prijava ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka. Tako se prijave vlagateljev lahko štejejo le kot morebitna pobuda za uvedbo inšpekcijskih postopkov, ne predstavljajo pa prijave takih vlog, ki bi se v smislu določbe 2. odstavka 127. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – ZUP-UPB1 s spremembami) štele za zahteve strank, na podlagi katerih se postopek tudi lahko začne. Organ je IP posredoval popis zadeve št. 06171-375/2022, skupaj s spisovno dokumentacijo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z zapisnikom o opravljenem pregledu v zvezi s podano prijavo, z dne 23. 9. 2022, v zvezi z domnevnimi kršitvami upravnika …

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanim dokumentom ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. O navedenem se je IP prepričal tudi z vpogledom v popis spisa št. 06171-375/2022 in spisovno dokumentacijo, iz katere izhaja, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka