prosilec - Inšpektorat RS za delo

Številka: 090-63/2026/4

Datum: 31. 3. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 16. 2. 2026, zoper odločbo INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-3/2026/5-01214 z dne 13. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 16. 2. 2026, zoper odločbo INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO, št. 090-3/2026/5-01214 z dne 13. 2. 2026, se zavrne.

      2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je 7. 1. 2026 zahteval, da mu organ … v inšpekcijskem postopku, št 06100-2418/2025-7 posreduje informacije o trenutni fazi obravnave zadeve, …, in sicer:

- Ali je postopek še vedno v teku oziroma že zaključen?

- Ali je potekalo zaslišanje prič?

- Ali je bila zadeva morebiti odstopljena ali vključena v obravnavo drugega pristojnega organa?

Poleg navedenega je prosil za anonimizirane oziroma agregirane podatke glede naslednjih vprašanj:

- Ali so bile v postopku ugotovljene kršitve (da/ne)?

- Ali so bili izrečeni ukrepi (brez navajanja vrste, višine ali odgovornih oseb)?.

Navedel je, da ne zahteva vsebinskih podrobnosti postopka, zapisnikov, identitet udeleženih oseb ali drugih varovanih podatkov, temveč zgolj statusno in anonimizirano informacijo, skladno z …. Na koncu pa je dodal, da se zahteva nanaša tudi na informacijo javnega značaja v obliki anonimiziranih oziroma agregiranih podatkov, skladno z ZDIJZ, kolikor z njimi organ razpolaga.

(2) Organ je o zahtevi prosilca po posredovanju anonimiziranih oziroma agregiranih podatkov o tem, ali so bile v postopku ugotovljene kršitve in ali so bili izrečeni ukrepi, odločil z odločbo št. 090-3/2026/5-01214 z dne 13. 2. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Upoštevaje pojem informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je ugotovil, da zahtevani podatki izhajajo iz dokumentacije, ki je nastaja v okviru izvajanja inšpekcijskega nadzora, zato načeloma predstavljajo informacijo javnega značaja. Nadalje je ugotovil, da se inšpekcijski postopek, na katerega se zahteva nanaša, še ne vodi kot zaključen postopek, saj odločba v zadevi še ni bila izdana. Zahtevane informacije se nanašajo na vmesno procesno stanje postopka ter na vmesne ugotovitve, ki še niso predmet dokončne odločitve. Organ je zato izpostavil izjemo od dostopa po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ocenil je, da bi razkritje informacije o tem, ali so bile že ugotovljene kršitve in ali so bili izrečeni ukrepi, lahko vplivalo na nadaljnje procesno ravnanje udeležencev, poseglo v neodvisno ugotavljanje dejanskega stanja, prejudiciralo izid postopka in otežilo učinkovito izvedbo nadzora. S tem je po mnenju organa izkazan škodni učinek za izvedbo postopka. Prosilec sicer zahteva anonimizirane oziroma agregirane podatke, vendar anonimizacija po oceni organa v tem primeru ne izniči varovanega interesa. Varovan ni le identifikacijski podatek o osebah, ampak že sama informacija o procesnem stanju postopka. Zato delni dostop po 7. členu ZDIJZ ni mogoč. Ker bi razkritje zahtevanih informacij škodovalo izvedbi še nedokončanega upravnega postopka, je organ zahtevo prosilca, na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 16. 2. 2026, ker meni, da je odločba nezakonita zaradi napačne uporabe materialnega prava in pomanjkljive obrazložitve, do česar se je tudi opredelil:

- Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na izjemo upravnega postopka, vendar ne konkretizira, kakšna škoda bi nastala, ne pojasni, kako bi anonimizirani podatki lahko vplivali na potek postopka, ne izvede testa verjetnosti in intenzivnosti škode. Ustaljena praksa IP namreč zahteva, da je škoda konkretna, resna in razumno predvidljiva. Pavšalno sklicevanje na odprt postopek tako po mnenju prosilca ne zadostuje.

- Zahteva se nanaša na anonimizirane podatke oziroma agregirane informacije o procesnih dejanjih in ukrepih organa. Organ ni pojasnil, zakaj anonimizacija ne bi bila mogoča, niti ni izvedel delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ. Po ustaljeni praksi IP je delni dostop obveznost organa, kadar je mogoče varovane podatke izločiti brez ogrožanja varovanega interesa. Odločba v tem delu ne vsebuje konkretne tehnične ali pravne obrazložitve.

- Odločba ne vsebuje konkretne presoje vsake zahtevane informacije, razlage, zakaj delni dostop ni mogoč, tehtanja med pravico do dostopa in varovanim interesom, s tem pa je podana bistvena kršitev pravil postopka.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter jo je, z dopisom št. 090-3/2025/7-01214 z dne 18. 2. 2026, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, izpodbijano odločbo, fotokopijo vročilnice in popis zadeve št. 06106-84/2025.

(5) Na poziv IP je organ 30. 3. 2026 posredoval IP zapisnike o inšpekcijskih pregledih od 9. 10. 2025 do 17. 2. 2026. Dodal je še, da dokumenti predstavljajo relevantno dokazno gradivo za presojo obstoja zahtevane informacije ter za presojo pogojev za uporabo izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pojasnil pa je tudi, da se inšpekcijski postopek še vodi in odločba v zadevi še ni bila izdana. Iz vsebine posredovanih dokumentov izhaja, da so ugotovitve organa še predmet ugotovitvenega postopka, zato organ meni, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Prosilec izpodbija odločbo organa, s katero je ta odločil o dostopu do anonimiziranih oziroma agregiranih podatkov o tem, ali so bile v postopku ugotovljene kršitve in, ali so bili izrečeni ukrepi, v celoti.

(8) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru primarno je, ali so pri zahtevanih podatkih izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. IP namreč po vpogledu v posredovane zapisnike zadeve ugotavlja, da zahtevani podatki dejansko (še) ne obstajajo v materializirani obliki.

Informacija javnega značaja

(9) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(10) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(11) IP po vpogledu v posredovane zapisnike organa o inšpekcijskih pregledih z dne 9. 10. 2025, z dne 4. 11. 2025, z dne 28. 11. 2025 in z dne 4. 2. 2026 ugotavlja, da je inšpekcijski postopek zoper zavezanca še v teku. Slednje izhaja tudi iz posredovanega zapisnika z dne 17. 2. 2026, torej zapisnika, ki je nastal po izdaji izpodbijane odločbe, pa tudi iz odgovora organa IP 30. 3. 2026. Iz slednjega namreč izhaja, da so ugotovitve organa še predmet ugotovitvenega postopka. Ker se torej v zadevi še ugotavlja dejansko stanje, se pristojna inšpektorica tudi še ni opredeljevala do morebitnih kršitev in posledično tudi še ni izrekla morebitnih ukrepov.

(12) IP po pregledu dokumentov zadeve tako zaključuje, da organ z zahtevanimi anonimiziranimi oziroma agregiranimi podatki o tem, ali so bile v postopku ugotovljene kršitve in ali so bili izrečeni ukrepi, ne razpolaga. Posledično se IP tudi ne opredeljuje do izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem pa IP pripominja, da je bila zahteva prosilca za posredovanje podatkov, dostop do katerih je organ zavrnil, dejansko postavljena v obliki vprašanja, ki terja odgovor DA/NE, kot je zapisal tudi sam prosilec ter v zvezi z zahtevanimi podatki o izrečenih ukrepih dodal še, da organu ni potrebno navajanje vrste, višine ali odgovornih oseb. Navedeno pomeni, da bi moral organ konkretno utemeljiti nastanek škode za upravni postopek v primeru razkritja teh podatkov, temu pa ne zadosti navedba, da je varovana že sama informacija o procesnem stanju postopka.

(13) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente oziroma podatke, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi ta moral razpolagati z določenimi informacijami.

(14) Glede navedb prosilca o razlogih, zaradi katerih zahteva te podatke, pa IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih.

Sklepno

(15) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZDIJZ (zaradi neobstoja zahtevane informacije, ne zaradi varstva upravnega postopka), kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(16) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(17) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke