prosilec - Inšpektorat RS za delo
+ -Številka: 090-290/2025
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:
Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je sporno, o kateri zahtevi prosilca je organ sploh odločal in kateri dokumenti so bili predmet zahteve. Ker se organ do tega v izpodbijani odločbi ni opredelil, prosilec pa je v pritožbi zatrjeval, da je zahteval več dokumentov (ne samo posredovanega zapisnika), je IP pritožbi prosilca ugodil in zadevo v tem delu vrnil organu v ponovno odločanje.
ODLOČBA:
Številka: 090-290/2025/2
Datum: 11. 7. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………….(v nadaljevanju prosilec) z dne 24. 6. 2025, zoper odločbo Inšpektorata RS za delo, Štrukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-29/2025-4-01214 z dne 18. 6. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 24. 6. 2025 se ugodi in se odločba Inšpektorata RS za delo, št. 090-29/2025-4-01214 z dne 18. 6. 2025 v 1. točki izreka odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
(1) Organ je dne 18. 6. 2025 izdal odločbo št. 090-29/2025/4-01214 z dne 18. 6. 2025, s katero je delno zavrnil dostop do inšpekcijskega zapisnika št. 06106-85/2025-9 z dne 17. 4. 2025, v katerem je delno prekril varovane osebne podatke. V 1. točki izreka je navedel, da odloča o zahtevi prosilca z dne 30. 5. 2025, ki se delno zavrne. V obrazložitvi odločbe pa je navedel, da je dne, 29. 2. 2025, prejel zahtevo prosilca, s katero je ta zahteval posredovanje navedenega zapisnika. Ugotavljal je, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, in presodil, da zahtevani zapisnik vsebuje tudi varovane osebne podatke, ki pa jih je v dokumentu mogoče prekriti in prosilcu, v skladu s 7. členom ZDIJZ, do zapisnika omogočiti delni dostop. Navedel je tudi, da glede na to, da je prosilec zahteval podatke, ki se nanašajo na točno določene fizične osebe, za katere ne obstoji zakonska podlaga za razkritje njihovih osebnih podatkov, se zahteva prosilca v tem delu zavrne. Ugotovil je, da stroški postopka niso nastali.
(2) Zoper odločbo organa št. 090-29/2025/4-01214 z dne 18. 6. 2025 je prosilec vložil pritožbo z dne 24. 6. 2025 (dalje izpodbijana odločba). Prosilec oporeka, da je informacije zahteval dne 29. 2. 2025 in navaja, da ni zahteval le zapisnika, ampak vso dokumentacijo, vezano na prijavo kršitev delovnopravne zakonodaje, ki jo je podal ustno na zapisnik dne 31. 3. 2025, predvsem prijavo kršitev samo in rezultate inšpekcijskega nadzora v primeru le – tega, oziroma razlog za neuvedbo nadzora. Navaja, da iz posredovanega zapisnika sicer izhaja, da inšpekcijski nadzor še ni zaključen, ni pa organ navedel, da bi bila nadaljnja dokumentacija še v izdelavi (in predmet izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). V zahtevi je zahteval tudi prijavo, do katere pa se organ v izpodbijani odločbi sploh ni opredelil, niti mu je ni posredoval (ali dostop zavrnil). Zahteva, da mu organ posreduje še ostalo dokumentacijo, navedeno v zahtevi.
(3) Pritožbo prosilca je organ dne 30. 6. 2025 posredoval v odločanje IP.
Pritožba je utemeljena.
(4) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(5) IP ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Izrek odločbe namreč ni skladen z obrazložitvijo, pri čemer ni jasno, o kateri zahtevi prosilca je organ sploh odločal. Iz izreka odločbe namreč izhaja, da gre za zahtevo z dne 30. 5. 2025, v obrazložitvi odločbe pa je navedena zahteva z dne 29. 2. 2025. Poleg tega je sporna tudi sama vsebina zahteve, saj je organ izrecno odločil (in se opredelil) le glede zapisnika št. 06106-85/2025-9 z dne 17. 4. 2025, do preostalega dela zahteve prosilca (prijava in morebitni drugi dokumenti) pa se sploh ni opredelil.
(6) Niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ob tem ne izhaja, da bi bili predmet presoje organa tudi drugi s tem povezani dokumenti, ki jih v pritožbi navaja prosilec. Ob tem iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na katera dejstva in dokaze oziroma ugotovitve je organ oprl zaključek, da drugih dokumentov nima, oziroma niso prosto dostopni in kakšen ugotovitveni postopek je izvedel s tem v zvezi. Iz izpodbijane odločbe tako ne izhaja, ali podatki v smislu 4. člena ZDIJZ, na način, kot jih je zahteval prosilec, pri organu sploh obstajajo. Ob tako skopih ugotovitvah organa in ob pomanjkanju vsakršne obrazložitve ugotovljenega dejanskega stanja in pojasnil glede razlogov za (ne)obstoj dokumentov, izpodbijana odločba ne omogoča preizkusa zatrjevanih dejstev, zato se je ne da preizkusiti.
(7) Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejstva, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.
(8) Glede na to, da je organ tisti, ki razpolaga z relevantnimi informacijami glede zahtevanih dokumentov, in lahko edini presodi, ali ti obstajajo in v kakšni obliki, je IP odločil, da je organ tisti, ki lahko primarno ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi. Zato IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.
(9) Organ bo moral v ponovnem postopku popolno in ustrezno ugotoviti dejansko stanje na način, da se najprej opredeli do zahteve prosilca in konkretno navede, s katerimi dokumenti s tem v zvezi razpolaga. Če drugih dokumentov (razen zapisnika) nima, mora pojasniti, kako je to ugotovil. Če dokumenti obstajajo, vendar ocenjuje, da gre za zakonske izjeme, mora svojo odločitev s tem v zvezi konkretno pojasniti in obrazložiti.
(10) Šele po ustrezni ugotovitvi dejanskega stanja in obrazložitvi ugotovitvenega postopka v odločbi, se bo organ lahko opredelil tako do obstoja zahtevanih informacij, kot tudi do tega, ali so dokumenti prosto dostopna informacija oz. ali so podane izjeme od prostega dostopa, navedene v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ pri ugotavljanju pogojev za posamezno izjemo ne more zgolj povzeti elementov posamezne izjeme (npr. da bi pri razkritju nastala škoda), temveč mora zatrjevano izjemo tudi izkazati glede na pogoje, ki morajo biti pri posamezni izjemi podani oz. izpolnjeni. Upoštevati je treba tudi, da je treba izjeme tolmačiti ozko in restriktivno.
(11) Organ se bo moral v ponovnem postopku opredeliti tudi do uporabe instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in ustrezno presoditi, ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov mogoče dovoliti vsaj delni dostop (s prekritjem varovanih podatkov).
(12) Ker se prosilec pritožuje le glede dodatnih dokumentov, ki naj bi pri organu še obstajali v zvezi z njegovo zahtevo, ne pa glede posredovanega zapisnika (niti glede delnega dostopa), je IP izpodbijano odločbo presojal le v 1. točki izreka in jo odpravil le v tem delu.
(13) IP je na podlagi navedenega ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ v 1. točki izreka odpravil in zadevo v tem delu vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(14) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke