prosilec - Inšpektorat RS za delo

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilke po dostopu do dela zahtevanega zapisnika, in sicer zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku navedbam organa sledil. Ugotovil je namreč, da je bil v obravnavani zadevi zahtevan Zapisnik, katerega sestavni del so tudi podatki, ki se nanašajo na osebne okoliščine fizične osebe v zvezi z nudenjem socialne pomoči, in v zvezi s tem tudi podatki o družinskih okoliščinah, ki predstavljajo osebne podatke, ter da ne gre za podatke o porabi javnih sredstev oziroma podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki bi bili absolutno javno dostopni. IP je tako pritožbo prosilke zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-240/2025/4

Datum: 24. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 28. 5. 2025, zoper odločbo INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-25/2025/2-01214 z dne 13. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 28. 5. 2025, zoper odločbo INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO, št. 090-25/2025/2-01214 z dne 13. 5. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je dne 28. 4. 2025 zahtevala od organa zapisnik inšpekcijskega nadzora pri zavezancu Center za socialno delo Ljubljana, Enota Ljubljana Šiška, Celovška cesta 150, Ljubljana. Kot način seznanitve je navedla elektronsko obliko.

(2) Organ je o zahtevi prosilke izdal odločbo št. 090-25/2025/2-01214 z dne 13. 5. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v delu zavrnil. Uvodoma je organ v obrazložitvi povzel zahtevo prosilke ter pomen in pojem informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Upoštevaje navedeno določbo je organ ugotovil, da Zapisnik o inšpekcijskem nadzoru na Centru za socialno delo Ljubljana, enota Ljubljana Šiška, št. 06181-32/2025-3 z dne 31. 3. 2025 (v nadaljevanju: Zapisnik) ustreza definiciji informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Ker je nadalje ugotovil, da Zapisnik obsega osebne podatke, se je opredelil do izjeme od dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, upoštevaje določbe UREDBE (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), konkretno določbe 4(1) in 4(2) ter prvi odstavek 6. člena. Ugotovil je, da nima pravne podlage, po kateri bi bili posamezni podatki javno dostopni. Pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja je ta, če ustreza definiciji informacije javnega značaja, dostopna vsakomur, in ne samo konkretnemu prosilcu. Glede na specifične okoliščine konkretne zadeve in naravo zahtevane dokumentacije, je tako prekril vse vsebine, ki bi razkrile osebne podatke ali druge občutljive informacije, ne da bi se pri tem ogrozila zaupnost preostalih podatkov. S tem je organ zagotovil skladnost z določbami 7. člena ZDIJZ, ki ureja t. i. institut delnega dostopa, hkrati pa je bil omogočen delni dostop do dokumenta v obsegu, ki ne krši pravic posameznikov v zvezi z zaščito njihovih osebnih podatkov. Organ je tako odločil prekriti vse podatke, ki bi lahko omogočili identifikacijo posameznikov in ki razkrivajo družinske okoliščine.

(3) Prosilka je zoper odločbo vložila pritožbo z dne 28. 5. 2025, v kateri se opredeljuje do družinskih okoliščin ter navaja tudi posamezna nestrinjanja z navedbami v Zapisniku in delom centra za socialno delo.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni spremenil in je pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-25/2025/5-01214 z dne 29. 5. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil izpodbijano odločbo s prilogo (Zapisnikom s prekritimi podatki).

(5) Na poziv IP, št. 090-240/2025/2 z dne 4. 6. 2025, je organ 5. 6. 2025 posredoval IP pojasnilo, št. 090-25/2025/7-01214 z dne 5. 6. 2025, iz katerega izhajajo navedbe organa o tem, zakaj je odločil v obravnavanem primeru na podlagi določb ZDIJZ. Kot je pojasnil, je po njegovem mnenju prosilka nepravilno uporabila obrazec »Zahteva za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki«, saj iz vsebine njene vloge izhaja, da gre v bistvu za pritožbo zoper izdano odločbo. Prosilka je namreč prejela anonimiziran zapisnik, v katerem so bili osebni podatki ustrezno zakriti. Prav tako je iz priložene elektronske pošte, h kateri je bil priložen navedeni obrazec, razvidno, da se prosilka sklicuje na Zapisnik in obenem navaja, da pošilja »Pritožbo informacijskemu pooblaščencu, ki jo vlaga pri Inšpektoratu RS za delo v zvezi z dokumenti«. Posredoval pa je tudi Zapisnik brez prekritih podatkov.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v njenem zavrnilnem delu, in zato se tudi IP osredotoča samo na del Zapisnika, ki ga je organ prekril zaradi varstva osebnih podatkov.

(8) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanim Zapisnikom razpolaga v materializirani obliki, saj ga je tudi posredoval IP. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej v obravnavanem primeru izpolnjeni.

(9) Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilki zavrnil dostop do zahtevanih podatkov iz Zapisnika zaradi varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(10) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(11) Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da Zapisnik nedvomno obsega vrsto osebnih podatkov fizičnih oseb, kot so podatki o imenu in priimku osebe ter njenem zdravstvenem stanju, pa tudi druge navezne okoliščine, iz katerih je mogoče določiti posamezne osebe (opis družinskih razmerij ipd.).

(12) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih podatkov (posredovanje prosilki oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-2. Splošna uredba o varstvu podatkov nadalje v 86. členu določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja torej potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(13) Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon, vendar takšna zakonska podlaga, ki bi prosilki dopuščala, da se seznani s prekritimi osebnimi podatki v Zapisniku, IP ni poznana. Glede na navedeno je IP v nadaljevanju presojal, ali za razkritje osebnih podatkov, ki jih je organ v Zapisniku prekril, obstaja pravna podlaga v ZDIJZ.

(14) Glede na to, da je bil v obravnavani zadevi zahtevan Zapisnik, katerega sestavni del so tudi podatki, ki se nanašajo na osebne okoliščine fizične osebe v zvezi z nudenjem socialne pomoči, in v zvezi s tem tudi podatki o družinskih okoliščinah, IP ugotavlja, da ti podatki ne predstavljajo podatkov o porabi javnih sredstev in podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Delni dostop

(15) Institut delnega dostopa ureja ZDIJZ v 7. členu ZDIJZ, ko določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja pa nadalje natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa.

(16) Glede na navedene določbe in po vpogledu v Zapisnik IP ugotavlja, da je organ pravilno uporabil institut delnega dostopa.

Opredelitev do posameznih navedb prosilke

(17) V zvezi s posameznimi navedbami prosilke o delu centra za socialno delo pa IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa ali npr. centra za socialno delo v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih.

Sklepno

(18) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilke zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(20) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke