prosilec - Inšpektorat RS za delo

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumente v povezavi s konkretno osnovno šolo, organ pa mu je dokumente posredoval delno, prekril je varovane osebne podatke in dokumente, ki varujejo vir prijave. IP je v pritožbenem postopku sledil organu v delu, v katerem je varoval tajnost vira, je pa ugotovil, da je organ prekril določene osebne podatke, za katere zakon določa, da jih je mogoče razkriti, ker gre za podatke o javnih uslužbencih in funkcionarjih. Prav tako je organu naložil, da prosilcu posreduje popise zadev.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-26/2025/5

Datum: 24. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 1. 2025, zoper odločbo Inšpektorata RS za delo, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-33/2024/10 z dne 3. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo        

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 21. 1. 2025 zoper 1., 2.1, 2.2, 2.3, 2.4, 2.5 in 2.9. tč. izreka odločbe Inšpektorata RS za delo št. 090-33/2024/10 z dne 3. 1. 2025 se delno ugodi in se odločba v teh točkah delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki poslati naslednje dokumente:

1.1. Popise zadev 06100-1629/2024, 06106-896/2024, 06106-756/2024, 06100-809/2024, 710-263/2024, 06106-117/2024 in 06100-2875/2023,

1.2. Dokument št. 06100-2875/2023-3 z dne 13. 2. 2024 v celoti,

1.3. Dokument št. 06106-117/2024-1 z dne 18. 1. 2024 v celoti,

1.4. Zapisnik št. 06106-117/2024-2 z dne 6. 2. 2024, pri čemer je dolžan v vrstici »Podatki odgovorne osebe« prekriti stalno prebivališče in EMŠO,

1.5. Plačilni nalog št. PN710-263/2024-1 z dne 6. 2. 2024, pri čemer je dolžan v vrstici Kršitelj »odgovorna oseba« prekriti državljanstvo, stalno prebivališče in EMŠO,

1.6. Dokument št. 06100-809/2024-2 z dne 28. 3. 2024 v celoti,

1.7. Zapisnik št. 06106-896/2024-2 z dne 24. 4. 2024, pri čemer je dolžan v vrstici »Pri inšpekcijskem pregledu je bil navzoč« prekriti stalno prebivališče in EMŠO.«

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.   

Obrazložitev:

(1) Prosilec je 13. 8. 2024 na organ poslal zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer vseh dokumentov, ki jih je ustvaril organ sam oziroma pridobil od drugih organov v povezavi z vsemi postopki (inšpekcijski, prekrškovni, ipd), ki jih je od 1. 10. 2023 dalje vodil v povezavi z Osnovno šolo Hajdina in/ali njenim zastopnikom oz. odgovorno osebo zavezanca. Prosil je, da organ vključi pobude za nadzor in odstope od drugih organov vezanih na OŠ Hajdina ter popise spisov postopkov, ki so predmet zahtevka. Dokumente želi prejeti v elektronski obliki.

(2) Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-33/2024/10 z dne 3. 1. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) in zahtevo prosilca delno zavrnil na način, da mu je posredoval dokumente, naštete v 2.1.-2.13. tč. izreka navedene odločbe s prekritimi varovanimi osebnimi podatki, zavrnil pa v delu, ki se nanaša na pobude za nadzor in odstope od drugih organov, vezanih na OŠ Hajdina. V obrazložitvi je navedel, da je bilo treba zahtevo delno zavrniti zaradi varstva osebnih podatkov. Prijave in druge vloge občanov organ ni štel za informacije javnega značaja, ker prijava ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka, zahtevo je v tem delu zavrnil.

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec 21. 1. 2025 vložil pritožbo, ker organ v ponovnem postopku ni sledil odločbi IP št. 090-394/2024/4 z dne 28. 11. 2024. Navedel je, da naj IP najprej presodi, ali je organ odločil pravočasno. Organ ni izvedel celovitega ugotovitvenega postopka glede celotne dokumentacije in se ni opredelil do dokumentov, o katerih je odločal. Organ ni odločil o popisih zadev in ni upošteval, da imena javnih uslužbencev ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Organ se ni opredelil niti posredoval prijav in pobud za postopke za katere prosilec meni, da so informacije javnega značaja. Organ prosilcu tudi ni posredoval vseh dokumentov iz odločbe in jih tudi napačno poimenoval (pritožba zoper odločbo št. 090-33/2024-2 z dne 20. 9. 2024 z dne 7. 10. 2024). Tega dokumenta prosilec ni prejel in ne ve, zakaj ga je organ vključil v obravnavo.

(4) Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-33/2024/12-01214 z dne 28. 1. 2025.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(7) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo zato, ker ni prejel popisov zadev, ker je organ prekril osebne podatke javnih uslužbencev oz. tiste, ki so povezane s porabo javnih sredstev, za kar ni imel podlage in ker mu ni posredoval prijav oz. pobud, na podlagi katerih je izvedel postopke nadzora. Organ je odločil, da se mu posredujejo tudi dokumenti samega postopka dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer je nekatere dokumente narobe označil in mu jih na koncu ni posredoval. Prav tako organ ni odločil pravočasno. IP se bo do pritožbenih navedb prosilca opredelil v nadaljevanju. Preostalega dela odločbe, glede katerega prosilec ni podal pritožbenih navedb, IP ni presojal.

Glede dostopa do popisov zadev in glede dokumentov iz zadeve 090-33/2024

(8) IP ugotavlja, da organ vodil 8 postopkov v povezavi z Osnovno šolo Hajdina, od tega je en postopek v zvezi z navedeno šolo vodil v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja, ki ga je začel na zahtevo prosilca. Ker je prosilec v pritožbi izrecno navedel, da ne razume, zakaj je organ tudi te dokumente vključil v obravnavo njegove zahteve, IP ugotavlja, da prosilec teh dokumentov ni zahteval, prav tako pa tudi, da v tem delu prosilec nima pravovarstvenega interesa za vložitev pritožbe, saj gre za postopek, s katerim je seznanjen, saj so v njem dopisi, ki jih je sam pošiljal na organ in ki jih je od organa v postopku tudi že prejel (smiselno enako tudi sodba Upravnega sodišča opr. št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011). IP zato zadeve 090-33/2024, v kateri je prosilec nastopal kot stranka postopka, ob upoštevanju pritožbenih navedb, posledično ni štel za zadevo, glede katere je prosilec vložil zahtevo z dne 13. 8. 2024 in o dokumentih iz te zadeve ni odločal, kot tudi ne, ali je organ pravilno poimenoval te dokumente.

(9) Organ je vodil nadzorne postopke v povezavi z Osnovno šolo Hajdina v 7 zadevah in sicer 06100-1629/2024, 06106-896/2024, 06106-756/2024, 06100-809/2024, 710-263/2024, 06106-117/2024 in 06100-2875/2023. IP je vpogledal tudi v zaslonsko sliko vseh zadetkov, ki jih glede Osnovne šole Hajdina najde informacijski sistem organa in ugotovil, da drugih postopkov, ki bi se vodili v zvezi z Osnovno šolo Hajdina, organ po 1. 10. 2023 ni vodil. Organ v vsaki od navedenih zadev razpolaga s popisom zadeve, ki ga prosilcu ni posredoval. Organ je prosilcu posredoval izpis vseh zadev, s številko zadeve, kratko vsebino, subjektom, tipom zadeve, kdo zadevo vodi in stanje zadeve, ne pa tudi popisa zadeve za vsako posamično zadevo, čeprav je to prosilec izrecno zahteval. IP je v popise posamičnih zadev vpogledal in ugotovil, da v njih ni podatkov, ki bi jih lahko šteli za izjeme od prostega dostopa v smislu 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Popisi zadev vsebujejo ime in priimek osebe, ki je postopek vodila, vendar je gre za podatke, za razkritje katerih obstaja zakonska podlaga (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Glede na navedeno je IP zaključil, da so zahtevani popisi zadev prosto dostopne informacije javnega značaja.

Glede dostopa do pobud oz. prijav

(10) V zgoraj navedenih zadevah organa se nahajajo tudi pobude in prijave, glede katerih je organ dostop zavrnil z obrazložitvijo, da ne gre za informacijo javnega značaja po določbi 4. člena ZDIJZ. IP se z obrazložitvijo organa ne strinja. Prijave, s katerimi organ razpolaga, so nedvomno informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, kar je bilo že večkrat ugotovljeno v pritožbenih postopkih pred IP, kot tudi v okviru upravnih sporov, v navedenih zadevah. Da so tudi prijave informacije javnega značaja, izhaja tudi iz dejstva, da tretji odstavek 5.a člena ZDIJZ, kot izjemo od prostega dostopa varuje tudi informacije, ki se nanašajo na varovanje tajnosti vira; če prijave ne bi bile informacije javnega značaja, tudi ne bi bilo potrebe po tem, da bi določene podatke iz prijav varovali. Je pa ob presoji, ali je prijave oz. pobude mogoče razkriti javnosti, treba vedno presojati, ali prijave vsebujejo varovati podatke, glede katerih zakon določa varovanje tajnosti vira.

(11) Glede na navedeno določbo organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V skladu z določbo drugega odstavka 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljnjem besedilu ZIN), v skladu s katerim je dolžan ravnati tudi organ, je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Treba pa je poudariti, da se drugi odstavek 16. člena ZIN nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. Bistvo varovanja vira prijave po ZDIJZ je namreč varstvo tistega, ki prijavo poda. Vsak posameznik ima zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega posameznika (ki je lahko tako fizična kot tudi pravna oseba) to naznani pristojnim organom. Gre za širši družbeni interes, ki prevlada nad interesom domnevnih storilcev prekrškov. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa, ki izhaja iz 16. člena ZIN. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način z varovanjem prijaviteljev vzpostavil širši (javni) nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj (kršitev), kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe – tj. javnim interesom.

(12) IP je z vpogledom v spisovno dokumentacijo, in sicer v dokumente, ki so bili predmet obravnave organa v tem delu, ugotovil, da organ s prijavami oz. pobudami razpolaga, je pa glede njih podana izjema varovanja tajnosti vira prijave, povedano drugače, navedenih prijav oz. pobud v obravnavani zadevi javnosti ni mogoče posredovati.

(13) Upoštevaje stališče sodišča, podanega v sodbi št. I U 311/2020-20 z dne 21. 9. 2022, je treba pri presoji izjeme iz tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ ugotoviti, ali je mogoče dostop do prijave omogočiti tako, da je varovana istovetnost vira prijave v inšpekcijskem postopku, pri čemer je treba prekriti tudi vse navezne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na vir prijave. IP je pri pregledu dokumentacije ugotovil, da v zvezi z zahtevanimi prijavami ni možen delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, saj so v prijavah nahajajo takšne navezne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na vir prijave, zaradi česar bi bila ogrožena njegova tajnost. Prijave oz. pobude so namreč podane s strani pobudnikov, ki so seznanjeni s konkretnimi okoliščinami posameznih primerov, torej ne gre za splošne navedbe in ugotovitve, ampak za opis konkretnih okoliščin, ki se nanašajo na točno določene dejanske situacije. Izhajajoč iz zgoraj že navedenega stališča sodišča, in sicer da so kot vir prijave varovane tudi vse navezne okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na vir prijave, je IP ugotovil, da delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ ni možen. Iz navedenih prijav oz. pobud namreč ni mogoče izločiti informacij, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, ne da bi to ogrozilo zaupnosti vira prijave, ker se vsebina dokumentov prepleta na način, da vseh naveznih okoliščin ni mogoče prekriti.[1]

Glede izjeme varstva osebnih podatkov

(14) Prosilec je izpodbijal odločbo organa tudi v delu, v katerem je organ na dokumentih prekril določene osebne podatke, zato je IP v nadaljevanju preizkusil odločbo organa tudi v tem delu.

(15) Organ je zahtevo delno zavrnil na podlagi izjeme iz 3. tč. prvega odstavka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavanem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(16) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Imena in priimki posameznikov, njihova prebivališča in EMŠO so nedvomno osebni podatki.

(17) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(18) IP je ugotovil, da je organ pri dokumentih, ki so v 2. tč. izreka izpodbijane odločbe navedeni pod št. 2.1, 2.2, 2.3, 2.4, 2.5 in 2.9 prekril tudi osebne podatke, ki jih je mogoče razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, ki povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Imena in priimki javnih uslužbencev, v povezavi z njihovim delom, prisotnostjo pri delu in evidentiranjem dela, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Prav tako osebnih podatkov ne predstavljajo datumi evidentiranja javnih uslužbencev v evidenco prisotnosti. IP je sledil odločitvi organa v delu, v katerem je ta prekril EMŠO posameznikov, naslov prebivališča in državljanstvo, kot tudi ime in priimek prijavitelja, saj so ti podatki osebni podatki posameznikov, ki ne predstavljajo podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ime in priimek prijavitelja pa je varovan na podlagi tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Glede na navedeno je IP odločil, da je organ dolžan dokumente prosilcu posredovati na način, da bodo iz njih razvidni tudi tisti podatki, ki skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ predstavljajo podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.[2]

(19) Glede pritožbene navedbe, da IP preveri, ali je organ odločil pravočasno, IP pojasnjuje, da čas reševanja zahteve za sam pritožbeni postopek ni bil bistven in ni vplival na končno odločitev v tej zadevi, zato tega v pritožbenem postopku ni presojal. Če je organ v zadevi morda odločil po zakonskem roku, gre za nebistveno kršitev pravil postopka, ki na meritorno odločitev v pritožbenem postopku ni vplivala.

(20) Na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je organ napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. Izhajajoč iz navedenega je IP delno ugodil pritožbi prosilca in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(21) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(22) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Smiselno enako stališče je IP zavzel tudi v odločbi št. 090-25/2020/15 z dne 26. 9. 2022 in 090-300/2023/4 z dne 16. 10. 2023.

[2] O vsebinsko podobni zadevi glede vpogleda v podatke o inšpekcijskem nadzoru je IP odločal v zadevi št. 090-54/2009, v kateri je organu prav tako naložil, da razkritje podatke o javnih uslužbencih, zaposlenih pri organu, ki so bili navedeni v dokumentih inšpekcijskega nadzora. Odločitvi IP je takrat sledilo tudi Upravno sodišče v sodbi opr. št. I U 1410/2009-9 z dne 23. 9. 2009.