prosilec - Inšpektorat RS za delo

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala zapisnik o delovni nesreči pri določenem delodajalcu z navedbo imena in priimka poškodovane delavke. IP je sledil stališču organa prve stopnje, da v tem primeru anonimizacija zahtevanega dokumenta ni možna, zato je pritožbo prosilke v celoti zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-303/2024/2

Datum: 8. 8. 2024

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……………..(v nadaljevanju prosilka), z dne 12. 7. 2024, zoper odločbo Inšpektorata RS za delo, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-24/2024-2 z dne 1. 7. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 12. 7. 2024 zoper odločbo Inšpektorata RS za delo, št. 090-24/2024-2 z dne 1. 7. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1)   Prosilka je dne 29. 5. 2024 pri organu vložila zahtevo za:

-       Vpogled in fotokopijo o inšpekcijskem postopku, ki je bil opravljen na sedežu njene delodajalke……………..,

-       Vpogled in fotokopijo mape, v kateri so shranjeni vsi postopki delovne nesreče ……………

(2)   Zahtevo prosilke za dostop do informacij javnega značaja, in sicer glede celotne zadeve, v kateri so shranjeni in speljani vsi postopki delovne nesreče…………….., je organ z odločbo št. 090-24/2024-2 z dne 1. 7. 2024 zavrnil, s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov. Pojasnil je, da nima pravne podlage, po kateri bi bili zahtevani osebni podatki javno dostopni, zato gre za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je prosilka v zahtevi navedla posameznico, na katero se naša njena zahteva, v obravnavani zadevi tudi s prekritjem varovanih osebnih podatkov ne bi mogli zagotoviti anonimizacije podatkov v povezavi z določbo 7. člena ZDIJZ, ki ureja delni dostop.

(3)   Zoper odločbo organa št. 090-24/2024-2 z dne 1. 7. 2024, je prosilka dne 12. 7. 2024 vložila pritožbo. Pritožuje se glede zapisnika o delovni nesreči ………….in navaja, da zapisnik potrebuje zaradi uveljavitve zakonske pravice do izplačila zavarovalnine zaradi poškodbe pri delu. Ob tem navaja, da mora biti predmetni zapisnik javno dostopen na podlagi prošnje za vse udeležence delovne nesreče.

(4)   Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 6. 8. 2024, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

(5)  IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa glede dostopa do zapisnika o delovni nesreči…….

(6)   Po pregledu zahteve prosilke z dne 29. 5. 2024, IP ugotavlja, da je prosilka v zahtevi navedla ime in priimek posameznice, na katero se nanaša zapisnik, s katerim se želi seznaniti.

(7)   Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilke skliceval na varstvo osebnih podatkov, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilki v celoti zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(8)   Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(9)   IP je ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(10)          Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Navedba imena in priimka posameznika v zahtevi nedvomno pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

(11)          Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

(12)          Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(13)          Glede na navedeno IP ugotavlja, da za razkritje osebnih podatkov o v zahtevi z dne 29. 5. 2024 imenovani posameznici, ne obstaja nobena od pravnih podlag, na podlagi katere bi bilo razkritje zakonito, zato je glede zahtevanega dokumenta podana izjema varstva osebnih podatkov.

(14)          Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ[1], ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar pa v konkretnem primeru ta ne bi bil mogoč brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov, saj glede na zahtevo prosilke, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti varovanih podatkov. Dejstvo je namreč, da je prosilka že v zahtevi navedla podatke poimensko določene posameznice, na katero se zahteva nanaša, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi mogla prekriti njena prepoznavnost. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi IU 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodbi Upravnega sodišča, opr. št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodbi Upravnega sodišča, opr. št. IU 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz zahtevanega dokumenta brez ogrozitve njihove zaupnosti, zato je treba dostop do takšnega dokumenta zavrniti v celoti, ne glede na to, da dokument vsebuje tudi morebitne nevarovane osebne podatke.

(15)          IP še pojasnjuje, da kljub temu, da so prosilki znani osebni podatki in je že seznanjena z zadevo, ker se nanaša nanjo, se dostop v postopku po ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč le z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ pa mora biti enaka za vse. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status.

(16)          Ker je prosilka po ZDIJZ zahtevala svoje osebne podatke, IP še pripominja, da do teh ni upravičena kot do prosto dostopnih informacij javnega značaja, ki bi bili dostopni vsakomur, lahko pa v zvezi s tem uveljavlja pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, po postopku in v obsegu, ki ga določa 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov in 12. – 21. člena ZVOP-2.[2]

(17)          Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(18)          Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(19)          Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.

[2] Več o tem: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/seznanitev-z-lastnimi-osebnimi-podatki