prosilec - Inšpektorat RS za delo

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala dokumente iz postopka, ki ga je organ vodil v zvezi s pritožbo zoper delo inšpektorice. Organ je prosilki posredoval dva dokumenta, ki ju je ustvaril sam, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil, saj so ostali dokumenti dopisi prosilke, s katerimi ta že razpolaga. Prosilka je menila, da ni prejela vseh dokumentov. IP je v pritožbenem postopku pregledal vso dokumentacijo in ugotovil, da se v dokumentaciji nahajajo vloge prosilke in odgovori organa prosilki, gre torej za dokumente, s katerimi prosilka že razpolaga, zato je njeno pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-302/2024/3

Datum:   7. 8. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 16. 7. 2024, zoper odločbo Inšpektorata RS za delo, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-30/2024-2 z dne 10. 7. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 16. 7. 2024 zoper odločbo Inšpektorata RS za delo št. 090-30/2024-2 z dne 10. 7. 2024 se zavrne.

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilka je 23. 6. 2024 na organ naslovila zahtevo za prejem kopij vseh dokumentov, ki so nastali in so knjiženi v zadevi njene pritožbe zoper delo inšpektorice št. 0211-11/2023 ter morebitne druge številke zadev v obravnavi iste pritožbe, in sicer: zapisniki razgovorov, uradni zaznamki, dopisi, sodbe, sklep idr. Prosilka je navedla, da se želi seznaniti z obsegom dela organa in vsebino obravnavane zadeve v zvezi z njeno pritožbo zoper delo inšpektorice.

(2) Organ je zahtevo prosilke delno zavrnil. Prosilki je poslal dopis št. 2011-11/2023-6 z dne 6. 5. 2024 in dopis št. 0211-11/2023-8 z dne 10. 5. 2024, pri čemer je izločil podatke, ki predstavljajo izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Iz obrazložitve izhaja, da je organ zahtevo delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, saj dokumenti vsebujejo tudi ime in priimek, rojstni datum in stalno prebivališče. Organ je navedel, da je v zadevi poleg posredovanih dveh dokumentov knjiženih še sedem dokumentov, ki jih je na organ naslovila prosilka, ki torej z dokumenti že razpolaga.

(3) Prosilka je 16. 7. 2024 na organ naslovila pritožbo, iz katere izhaja, da se je organ osredotočil le na zadevo št. 0211-11/2023, ne pa na morebitne ostale zadeve. Prav tako je navedla, da je na organ naslovila dva dokumenta in ne sedem, kot je navedel organ, da je še knjiženih v zadevi. Prejeti želi ostale dokumente, ki so v navedeni zadevi in jih ni posredovala ona.

(4) Organ je pritožbo prosilke odstopil v reševanju IP dne 6. 8. 2024, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi. Organ je IP poslal tudi zaslonsko sliko zadeve, iz katere navaja, da je razvidno, da je prosilka na organ naslovila 7 dokumentov in ne 2, kot sama navaja, ter vse dokumente iz obravnavane pritožbene zadeve. Organ je navedel, da je prosilki poslal vse dokumente, ki jih je ustvaril sam. Drugih zadev, v katerih bi organ obravnaval pritožbo prosilke, nima.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. členom ZDIJZ je vsakomur omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

(7) V  konkretnem primeru je prosilka zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovila na inšpektorat, ki je nedvomno dolžan delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. členu ZDIJZ.

(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(9) V obravnavanem primeru je sporno, ali organ razpolaga še z dodatnimi informacijami glede zahteve prosilke, ki jih prosilki ni posredoval. Organ je namreč prosilki iz postopka pritožbe na delo inšpektorja posredoval dva od devetih dokumentov z ugotovitvijo, da preostalih sedem dokumentov predstavlja vloge prosilke, prosilka pa meni, da na organ ni poslala sedem vlog in da organ ni presojal ali se dodatni dokumenti nahajajo tudi v morebitnem drugem postopku ali spisu organa.

(10) Glede na navedbe organa in prosilke v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da je prosilki poslal vse obstoječe dokumente. Iz pritožbene dokumentacije je namreč razvidno, da je organ v pritožbeni zadevi na delo inšpektorja zabeležil devet dokumentov, pri čemer gre za dokumente, ki jih je bodisi organu poslala prosilka, bodisi gre za odzive organa, ki so nastali na podlagi prejetih dopisov in jih je organ poslal prosilki. V zadevi se ne nahajajo nobeni drugi dokumenti, ki jih prosilka ni bodisi ustvarila sama, bodisi prejela od organa kot prejemnica. Ne drži navedba, da je prosilka organu poslala le dva dokumenta, saj je iz popisa zadeve razvidno, da so bili vsi dokumenti bodisi vloge prosilke bodisi odgovori na njene vloge (pritožba na delo inšpektorice, ponovno pošiljanje pritožbe, poizvedba v zadevi, odgovor na poizvedbo, ponovna poizvedba, odgovor organa, odziv na odgovor organa, ponovni odgovor organa in ponovni odziv na odgovor organa).

(11) IP ugotavlja, da se v zadevi št. 0211-11/2023 ne nahajajo drugi dokumenti, s katerimi prosilka ne bi že razpolagala. IP pojasnjuje, da prosilka ni upravičena na podlagi ZDIJZ zahtevati kopij lastnih vlog, saj je namen dostopa do informacij javnega značaja v seznanjanju javnosti z delom zavezancev in posredovanje informacij javnega značaja; ni pa namen postopka po ZDIJZ, da bi organ prosilce seznanjal z njihovimi lastnimi vlogami na način, da bi na dokumentih prekrival njihove osebne podatke (in morebitne druge izjeme od prostega dostopa), kar bi bil na podlagi postopka po ZDIJZ dolžan storiti. Zahteva prosilca, da mu organ pošlje njegove lastne vloge, predstavlja tako nepotrebno obremenjevanje organa z vidika potrebe po pregledu in izvedbi delnega dostopa do vlog, s katerimi prosilec že razpolaga, saj jih je na organ naslovil sam. Enako velja tudi glede vlog, ki jih je prosilec v postopku s strani organa že prejel in je iz dokumenta izkazano, da gre za npr. odgovor na vlogo prosilca, ki je bila prosilcu posredovana, kar posledično pomeni, da prosilec s takšnim dokumentom že razpolaga in nima pravovarstvenega interesa, da dostop do tega dokumenta zahteva še na podlagi ZDIJZ, saj je z njegovo vsebino že seznanjen.

(12) Smiselno podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011, in sicer, »da z dostopom prosilca do fotokopij njegovih lastnih vlog, vloženih pri organu, kot informacij javnega značaja, ni varovan namen zakonodajalca, zaradi katerega je bila vzpostavljena dolžnost posredovanja dokumentov s strani zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja, saj je namen dostopa do informacij javnega značaja seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev v smislu prvega odstavka 1. člena ZInfP.« Sodišče je dalje izpostavilo tudi, da »pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošljejo njegove lastne vloge, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov, kar privede do nepotrebnega obremenjevanja zavezancev z zahtevami, kot je tovrstna zahteva, ki jim pravni red ne zagotavlja pravnega varstva.«

(13) Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Ker se v zadevi št. 0211-11/2023 nahajajo samo dokumenti, s katerimi prosilka že razpolaga in zadeva ne vsebuje drugih dokumentov, IP ugotavlja, da organ z dodatnimi informacijami, ki bi jih moral prosilki posredovati, ne razpolaga.

(14) Prav tako je IP sledil navedbi organa, da je v zvezi s pritožbo prosilke vodil le en postopek in da drugih zadev, v katerih bi bila zadeva obravnavana ne vodi. Iz pritožbene dokumentacije je namreč razvidno, da je organ vse dokumente, v povezavi s pritožbo zavedel v že obravnavani zadevi, prav tako pa je takšno postopanje organa ustrezno tudi z vidika upravnega poslovanja in vodenja zadev (tj. da se dokumenti knjižijo in vodijo v okviru ene namensko odprte zadeve in ne razpršeno v različnih zadevah). Posledično IP ni našel razloga, zaradi katerega ne bi sledil organu, da z drugimi zadevami, ki se nanašajo na pritožbo prosilke, ne razpolaga, zato je pritožbeno navedbo prosilke, da je organ ignoriral njeno zahtevo in se osredotočil le na zadevo 0211-11/2023, ne pa na morebitne druge zadeve, štel za neutemeljeno.

(15) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

(16) Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

(17) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

(18) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke