prosilec - Inšpektorat RS za delo

POVZETEK:

Organ je prosilki zavrnil dostop do zahtevanega zapisnika na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov v celoti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani zapisnik sicer obsega določene osebne podatke fizičnih oseb, vendar je nasprotno od organa ugotovil tudi, da je mogoče varovane osebne podatke nedvomno prekriti, ne da bi vsebina Zapisnika s tem izgubila smisel za javnost oziroma da bi bila ogrožena njena zaupnost. V zvezi z drugimi zahtevanimi dokumenti pa je IP ugotovil, da organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki. IP je tako pritožbi prosilke ugodil delno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-22/2024/6        

Datum:  14. 2. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 22. 1. 2024, zoper odločbo MINISTRSTVA ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI, INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-60/2023/2 z dne 9. 1. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilke z dne 22. 1. 2024 se delno ugodi. Odločba MINISTRSTVA ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI, INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO, št. 090-60/2023/2 z dne 9. 1. 2024, se delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki v elektronski obliki posredovati Zapisnik o opravljenem pregledu v inšpekcijskem nadzoru na Centru za socialno delo Južna Primorska, Enota Koper, št. 06181-122/2023-1 z dne 6. 12. 2023, na način, da v dokumentu prekrije:

-       podatke o imenu in priimku fizične osebe na koncu naslova dokumenta na 1. strani zapisnika;

-       podatke o imenu in priimku fizične osebe na koncu prvega odstavka na 1. strani zapisnika;

-       podatke o imenu in priimku fizične osebe na koncu prvega odstavka na 2. strani zapisnika;

-       celotno vsebino obeh izjav strokovnih delavk na 2. strani zapisnika.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.     Zahteva prosilke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

4.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je z zahtevo z dne 14. 12. 2023 od organa zahtevala posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na postopek inšpekcijskega nadzora nad delom Centra za socialno delo Južna Primorska, Enota Koper (v nadaljevanju: CSD JP, Enota Koper), na podlagi …, in sicer:

- zapisnik, s katerim je bil inšpekcijski postopek ustavljen,

- morebitne druge dokumente, ki so v zvezi s tem inšpekcijskim postopkom nastali ali bili pridobljeni;

- korespondenco med inšpekcijskim organom in subjektom nadzora oziroma njegovimi predstavniki.

Kot način seznanitve je navedla elektronsko obliko, na naveden naslov e-pošte oziroma fotokopije, če organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v elektronski obliki.

(2) Organ je o zahtevi prosilke izdal odločbo št. 090-60/2023/2 z dne 9. 1. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Uvodoma je organ v obrazložitvi odločbe povzel zahtevo prosilke ter izpostavil določbe členov 4(1), 4(2) in 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da zahtevane informacije vsebujejo osebne podatke in, ker v skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov po 6 členu Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2), razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomenita obdelavo osebnih podatkov, mora imeti organ za to obdelavo podlago v zakonu. Organ je ugotovil, da pravne podlage, po kateri bi bili zahtevani podatki javno dostopni, nima, in da so ti podatki izjema od dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je presojal tudi možnost t. i. delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in ugotovil, da v obravnavanem primeru to ni mogoče. Ocenil je, glede na okoliščine konkretne zadeve, da iz zahtevane dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prekriti vsebine podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. V utemeljitev te odločitve je navedel, da se zahteva prosilke nanaša na konkretno fizično osebo …, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njene prepoznavnosti. Organ je tako prosilki dostop do zahtevanega zapisnika zavrnil v celoti.

(3) Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo z dne 22. 1. 2024. V zvezi z navedbami organa, da zahtevana informacija (pri čemer organ izpostavlja samo zapisnik inšpekcijskega nadzora) vsebuje tudi osebne podatke, je navedla, da to verjetno drži, saj se zapisnik nanaša na inšpekcijski nadzor nad delom določenih strokovnih delavk CSD JP, Enota Koper, v zvezi z njihovim postopanjem v konkretnem postopku obravnave družine. Prosilka pa se nadalje ne strinja z ugotovitvijo organa, da delni dostop do zapisnika ni mogoč. Navedbe organa o tem so po njeni oceni pavšalne, saj organ pri tem ni konkretiziral niti »okoliščin primera« niti osebe – »…«, na katerega se zahteva nanaša. Poudarila je, da se njena zahteva za dostop do informacij javnega značaja ne nanaša na …, temveč se nanaša na zapisnik iz inšpekcijskega postopka zoper strokovne delavke …. Osebne podatke vseh prijavljenih oseb (naslov prebivališča, rojstni datum ipd.) je tako po njenem mnenju mogoče brez težav v zapisniku prekriti in tako z institutom delnega dostopa omogočiti prosilki dostop do zapisnika inšpekcijskega nadzora. Izjave strokovnih delavk namreč po njenem mnenju ne morejo predstavljati osebnih podatkov teh oseb in je zato prekrivanje neutemeljeno. Zaradi pavšalnosti navedb organa, po mnenju prosilke, niti ni mogoče skleniti, da se organ v izpodbijani odločbi sploh sklicuje na osebne podatke prijavljenih strokovnih delavk, zaradi omembe … pa je bolj verjetno, da ima v mislih …. V kolikor se torej sklicevanje zavezanca na osebne podatke nanaša na osebne podatke …, poudarja, da …, kar je bilo razvidno …. V nadaljevanju je poudarila tudi, da je poleg zapisnika zahtevala tudi druge dokumente, ki so nastali v zvezi z istim inšpekcijskim postopkom ali bili pridobljeni v tem inšpekcijskem postopku, kakor tudi korespondenco med inšpekcijskim organom in subjektom nadzora oziroma njegovimi predstavniki. Organ se v izpodbijani odločbi sploh ni opredelil do razlogov, zaradi katerih je odrekel prosilki vpogled v te dokumente. Če so razlogi za zavrnitev dostopa do teh (drugih) dokumentov in korespondence enaki kot razlogi za zavrnitev dostopa do zapisnika inšpekcijskega nadzora, se v zvezi s tem sklicuje na vse argumente, podane glede osebnih podatkov, ter ponavlja, …, ki jih CSD JP, Enota Koper, obravnava v postopku...

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z elektronskim dopisom z dne 29. 1. 2024, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente spisa zadeve št. 090-60/2023.

(5) Na poziva IP, št. 090-22/2024/2 z dne 30. 1. 2024 in št. 090-22/2024/4 z dne 6. 2. 2024, pa je organ naknadno posredoval IP še zahtevani Zapisnik o opravljenem pregledu v inšpekcijskem nadzoru na Centru za socialno delo Južna Primorska, Enota Koper, št. 06181-122/2023-1 z dne 6. 12. 2023 (v nadaljevanju: Zapisnik) in pojasnilo glede preostalih zahtevanih dokumentov. Pojasnil je, da drugih zahtevanih dokumentov, s katerimi prosilka še ne razpolaga, nima.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa, s katero ji je organ zavrnil dostop do zahtevanega Zapisnika, v celoti.

(8) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil z izpodbijano odločbo o vseh zahtevanih dokumentih, in ali je odločil pravilno, ko je prosilki zavrnil dostop do Zapisnika na podlagi izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(9) Ker je med drugim sporno, ali je organ odločil o vseh zahtevanih dokumentih oziroma ali ti sploh obstajajo, razen glede Zapisnika, se IP najprej opredeljuje do njihovega obstoja.

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

(10) Informacija javnega značaja je na podlagi določbe 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(11) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, in ga je navedel v izpodbijani odločbi tudi organ. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

(12) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi dokumenti, razen z Zapisnikom, ne razpolaga v materializirani obliki. IP torej ugotavlja, da pogoji za informacijo javnega značaja v obravnavanem primeru v delu zahteve niso izpolnjeni. Ob tem IP poudarja, da je kot predmet prosilkine zahteve upošteval dokumente, ki so nastali po njeni pobudi za inšpekcijski nadzor, torej dokumente, s katerimi prosilka sama še ne razpolaga. Takšna opredelitev zahteve izhaja po oceni IP tudi iz samih pritožbenih navedb prosilke, ko navaja, citirano: »so v zvezi s tem inšpekcijskim postopkom nastali ali bili pridobljeni«.

(13) IP nima nobenega razloga, da bi dvomil v navedbe organa, ko navaja, da se je v odločbi opredelil le do Zapisnika zato, ker drugih dokumentov, s katerimi prosilka še ni bila seznanjena, nima. Navedbe organa potrjujeta posredovana popisa zadev št. 06181-122/2023 in št. 06180-195/2023. IP je pri tej presoji izhajal iz predmeta zahteve prosilke, kot že pojasnjeno predhodno.

(14) IP ob navedenem pojasnjuje, da je smisel dostopa do informacij javnega značaja treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki pri organu dejansko že obstajajo. IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga. Ob tem pa IP pripominja, da ni v njegovi pristojnosti ugotavljati, ali bi organ moral razpolagati tudi z drugimi zahtevanimi dokumenti.

(15) Kot že navedeno, obstoj Zapisnika v materializirani obliki ni sporen, zato se IP opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov, na podlagi katere je organ zavrnil prosilki dostop do Zapisnika, in uporabe t. i. delnega dostopa v obravnavanem primeru.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(16) Upoštevaje prvo točko 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov[1] predstavljajo podatki o imenu in priimku posamezne fizične osebe, njenem delovnem mestu, podpisu  ter drugih osebnih okoliščinah osebne podatke posameznih fizičnih oseb. IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje podatkov prosilki oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6.

(17) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja:

-       Zakonito podlago za razkritje osebnih podatkov javnih uslužbenk (imena, priimka, delovnega mesta, podpisa) v obravnavanem primeru, v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ, in sicer 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za podatke o porabi javnih sredstev in podatke v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

-       Ni pravne podlage za razkritje podatkov o imenu in priimku otroka ter osebnih okoliščinah obravnavanih fizičnih oseb v tej zadevi. Zaradi določljivosti obravnavanih fizičnih oseb je IP tako odločil, da mora organ pri posredovanju Zapisnika prekriti podatke o imenu in priimku otroka ter izjavi strokovnih delavk, na podlagi katerih bi bile obravnavane fizične osebe lahko določljive.

(18) Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Delni dostop

(19) IP na podlagi presoje, ali je prosilki mogoče omogočiti delni dostop do Zapisnika, na podlagi določb 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, ugotavlja, da je to mogoče. IP torej nasprotno od organa ugotavlja, da je v Zapisniku mogoče prekriti določene osebne podatke, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. IP namreč ne more slediti ugotovitvi organa, da se zahteva prosilke nanaša na konkretno fizično osebo (…), zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njene prepoznavnosti. Dejstvo namreč je, da se vsebina Zapisnika nanaša na inšpekcijski nadzor dela javnih uslužbenk, ki je nedvomno povrženo nadzoru javnosti, kot to poudarja že prosilka v pritožbi. Podatke, na podlagi katerih so posamezne fizične osebe določene ali določljive, pa je mogoče v Zapisniku nedvomno prekriti, ne da bi vsebina Zapisnika s tem izgubila smisel za javnost oziroma da bi bila ogrožena njena zaupnost.

Zahteva za povrnitev stroškov postopka

(20) Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilke tako da prosilka sama nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilke ugodil delno. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilke zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (4. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.