prosilec - Inšpektorat RS za delo

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca zavrnil (s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov), ker je prosilec svojo zahtevo vezal na točno določeno fizično osebo. IP je sledil odločitvi organa v izpodbijani odločbi, zato je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-314/2023/2

Datum: 3. 11. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 5. 10. 2023, zoper odločbo Inšpektorata RS za delo, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-46/2023-2 z dne 18. 9. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 5. 10. 2023 zoper odločbo Inšpektorata RS za delo, št. 090-46/2023-2 z dne 18. 9. 2023, se zavrne.

2.     Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 6. 9. 2023 na organ naslovil zahtevo za posredovanje odločbe, izdane na podlagi inšpekcijskega nadzora na Centru za socialno delo …., v zadevi ….., v povezavi z obvestilom inšpekcije, ki se vodi pod št. 06180-23/2023-13. Predmetni dokument želi prosilec prejeti na podlagi določb ZUP in ZDIJZ.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 090-46/2023-2 z dne 18. 9. 2023,s katero je zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ - varstvo osebnih podatkov.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 5. 10. 2023 vložil pritožbo, v kateri navaja, da zahtevana informacija izpolnjuje pogoje, da se jo opredeli kot informacijo javnega značaja. Prosilcu se v konkretnem primeru ne bi razkril noben nov osebni podatek, saj se vsi ti podatki že nahajajo v upravnem spisu, kjer je prosilec stranka postopka. Skladno z določili prvega odstavka 82. člena ZUP pa imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Prosilec zahteva obrazložitev, kateri so v konkretnem primeru podatki, ki jih je potrebno varovati kot osebne. »V naravi stvari« je, da ima prosilec dostop do osebnih podatkov svoje mld. hčerke. Imena in priimki uslužbenk, ki so vključene v zadevni primer, so prosilcu znani, skupaj z nazivom delovnega mesta pa so posamezni uslužbenci tudi javno objavljeni na spletni strani CSD ….. Prosilec tako ne vidi nobenega njemu neznanega osebnega podatka, ki ga je potrebno varovati. Če v zahtevani odločbi takšen podatek je, se prosilec strinja, da se ga prekrije. Prosilec je priglasil tudi odvetniške stroške.

IP je dne 12. 10. 2023 prejel elektronsko sporočilo, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

K 1. točki izreka

Prosilec je od organa zahteval posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na točno določenega posameznika – fizično osebo, pri čemer je organ njegovo zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se v RS uporablja neposredno, v 4. členu, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po 4. členu, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določene fizične osebe, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ, je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ na prvi stopnji ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov/podatkov, s sklicevanjem na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), saj glede na okoliščine konkretne zadeve, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prekriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval dokument z navedbo točno določene fizične osebe, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanem dokumentu ne bi moglo zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. Navedena odločitev je skladna s sodno prakso (npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 in št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014).

Upoštevajoč definicijo osebnega podatka, prakso IP ter zgoraj navedeno prakso Upravnega sodišča RS, IP ugotavlja, da je bila odločitev organa v konkretnem primeru pravilna. V obravnavanem primeru IP ni našel pravne podlage za razkritje osebnih podatkov javnosti, zato je glede zahtevane dokumentacije podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pritožba prosilca pa se, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljena zavrne, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da ima kot stranka postopka pravico do vpogleda v zahtevane dokumente pa IP pojasnjuje, da za obravnavo teh navedb ni pristojen, njegova ugotovitev v tem postopku, da prosilec ni upravičen do zahtevanih informacij po ZDIJZ, pa še ne pomeni, da teh podatkov/dokumentov prosilec ne more zahtevati/pridobiti po drugih pravnih podlagah (npr. na podlagi 82. člena ZUP). IP je namreč pristojen le za odločanje po ZDIJZ in se v druge postopke, npr. po ZUP, ne more in niti ne sme spuščati.

IP ob tem še dodaja, da se v postopku po ZDIJZ odloča ne glede na to, kdo je prosilec, torej ali dokument kot tak predstavlja informacijo javnega značaja za vse, ne samo za prosilca. V kolikor gre za informacije javnega značaja, so te namreč dostopne vsakomur, javnosti in ne le konkretnemu prosilcu.

K 2. točki izreka

IP je glede priglašenih stroškov prosilca v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka