prosilec - Inšpektorat RS za delo

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi prosilke, ki je od organa zahtevala inšpekcijski zapisnik v konkretni zadevi, pri čemer je v zahtevi navedla imena in priimke posameznikov, na katere se zahteva nanaša. Organ je njeno zahtevo v celoti zavrnil. IP je sledil tej odločitvi, ker je ugotovil, da anonimizacija zapisnika ni mogoče, ker je prosilka dokument zahtevala z navedbo imen posameznikov, na katere se nanaša. IP je ob tem opozoril na prakso Upravnega sodišča RS, ki je v svojih odločitvah (glej na primer sodbe Upravnega sodišča opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014), zavzelo stališče, da anonimizacija (delni dostop) ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj oziroma v zvezi z njim zahteva določene podatke.

ODLOČBA:

Številka: 090-97/2023/2

Datum:  7. 4. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………….(v nadaljevanju: prosilka), z dne 22. 3. 2023, zoper odločbo Inšpektorata RS za delo, Socialne inšpekcije, Štrukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-10/2023-2 z dne 24. 2. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 22. 3. 2023 zoper odločbo Inšpektorata RS za delo, Socialne inšpekcije, št. 090-10/2023-2 z dne 24. 2. 2023, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilka je dne 2. 2. 2023 pri organu vložila zahtevo, v kateri je navedla, da je prejela obvestilo, da je organ na podlagi opravljenega inšpekcijskega nadzora, v zadevi njenih hčera………., naletel na druge nepravilnosti. V zvezi s tem je prosilka organ pozvala k posredovanju inšpekcijskega zapisnika v predmetni zadevi z dne 31. 1. 2023, v skladu s katerim je organ CSD Gorenjska, enota Radovljica, izrekel dve opozorili. Navedla je, da zadevni dokument želi pridobiti na podlagi dejstva, da je pobudnica inšpekcijskega nadzora ter da želi posledično presoditi skupaj z odvetnico, ali so bile kršitve take narave, da so vplivale na pravice in interese mladoletnih otrok in nje, podrejeno pa iz previdnosti zahteva posredovanje zadevnega zapisnika kot informacije javnega značaja. Zahtevano informacijo želi prejeti v elektronski obliki, na svoj elektronski naslov.

O zahtevi prosilke je organ dne 24. 2. 2023 izdal odločbo št. 090-10/2023-2 (dalje izpodbijana odločba), s katero je njeno zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja zavrnil. V obrazložitvi odločbe je navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter se skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da zahtevani zapisnik vsebuje osebne podatke. Podrobno je povzel pogoje za obdelavo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov ter ugotovil, da posredovanje dokumentov po ZDIJZ predstavlja obdelavo osebnih podatkov, za katero mora biti podana ustrezna pravna podlaga. Pojasnil je, da nima pravne podlage, da bi bili navedeni osebni podatki prosto dostopni javnosti ter opozoril, da je informacija javnega značaja prosto dostopna vsakomur, ne le konkretnemu prosilcu. Po oceni organa v konkretnem primeru tudi ni mogoče uporabiti delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, ker je prosilka osebne podatke zahtevala z navedbo točno določenih fizičnih oseb, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njihove prepoznavnosti. V skladu s tem je organ zahtevo prosilke v celoti zavrnil ter odločil, da posebni stroški postopka niso nastali.

Zoper odločbo organa št. 090-10/2023-2 je prosilka dne 22. 3. 2023 pri organu vložila pritožbo. V njej povzema vloženo zahtevo z dne 2. 2. 2023 ter navaja, da pritožbo vlaga z obrazložitvijo, da je javni interes razkritja podatkov večji od interesa varstva podatkov. Dodatno predlaga, da organ imena prekrije. Navaja še, da je njen interes za razkritje vsebine zapisnika bistven za ugotovitve, kaj je v tem postopku bilo narobe in kaj ne, oziroma ali je upravni organ ravnal zakonito ali ne. Ker je stranka v nepravdnem sodnem postopku, v katerem je nasprotni udeleženec CSD, ima pravico izvedeti, če je delo in ravnanje organa – CSD pravilno/zakonito in to lahko ugotovi le na podlagi vsebine inšpekcijskega zapisnika. Meni, da je do vpogleda vanj upravičena zaradi zaščite svojih legitimnih in zakonitih pravnih interesov.

Pritožbo prosilke je organ dne 5. 4. 2023, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, skupaj s spisom zadeve, posredoval v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevan dokument izpolnjuje kriterije iz 4. člena ZDIJZ in da organ z njim razpolaga. Prosilka odločbo izpodbija v zavrnilnem delu, pri čemer oporeka odločitvi organa, ki ji zahtevanega zapisnika ni posredoval zaradi varstva osebnih podatkov.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi veljavnega materialnega prava IP ugotavlja, da je odločitev organ v izpodbijani odločbi pravilna. Ker je organ v izpodbijani odločbi celovito in skladno pojasnil, zakaj je v konkretnem primeru podana izjema varstva osebnih podatkov, je IP v celoti sledil obrazložitvi organa in se nanjo, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje. V zvezi s pritožbeno navedbo prosilke, da lahko organ v posredovanem zapisniku osebne podatke prekrije ter ji na ta način omogoči delni dostop (7. člen ZDIJZ), pa IP pojasnjuje, da je organ pravilno zaključil, da delni dostop (to je prekritje varovanih osebnih podatkov) v konkretnem primeru ni mogoč. 7. člen ZDIJZ namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. V konkretnem primeru to ni mogoče, ker je prosilka dokument zahtevala z navedbo imen posameznikov, na katere se nanaša. IP ob tem opozarja na prakso Upravnega sodišča RS, ki je v svojih odločitvah (glej na primer sodbe Upravnega sodišča opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014), zavzelo stališče, da anonimizacija (delni dostop) ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj oziroma v zvezi z njim zahteva določene podatke.

V obravnavani zadevi IP tudi ni sledil pritožbenim navedbam prosilke, da je za razkritje zahtevanega zapisnika podan prevladujoč interes javnosti. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (ta določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, opomba IP) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi, opomba IP).

Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. IP je tako v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane kot osebni podatek posameznikov, na katere se nanaša zahteva. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.

Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do osebnih podatkov v konkretnem zapisniku, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkretne informacije. Prosilka ob tem ne navaja, zakaj bi bili podatki iz zahtevanega zapisnika pomembni za širšo javnost (npr. širša tema, ki je v splošnem javnem interesu, poraba javnega denarja, vprašanje javnega zdravja, javne varnosti,..).  Zgolj splošno sklicevanje prosilke, da je podan prevladujoč javni interes, pa ne utemeljuje širšega javnega interesa in ne more biti podlaga za razkritje sicer varovanih osebnih podatkov. Po oceni IP prosilka ni navedla nobenih konkretnih argumentov, ki bi tehtanje obrnili v smer javnega razkritja, zato prevladujoč interes javnosti za razkritje ni podan. Odločitev, da so za razkritje na temelju javnega interesa dovolj zgolj splošne navedbe, bi dejansko pomenila, da bi vse tovrstne informacije o vseh podatkih, ki predstavljajo varovane osebne podatke, morale biti dostopne javnosti. S tem pa bi povsem izničili namen testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene prakse Upravnega sodišča RS, ki šteje, da je test interesa javnosti dovoljeno uporabiti le v izjemnih primerih (javna varnost, javno zdravje, življenje ljudi in podobno) in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. V obravnavani zadevi pa IP ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje varovanih osebnih podatkov, do katerih je organ zavrnil dostop v skladu s 1. točko izreka izpodbijane odločbe.

Ker prosilka v pritožbi navaja tudi, da je predmetni zapisnik zahtevala kot stranka z upravičenim interesom, ker ga potrebuje za uveljavljanje svojih pravic v nepravdnem postopku, katerega stranka je, IP pojasnjuje, da se v postopku po ZDIJZ vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja, presoja z vidika javnosti in ne z vidika konkretnega prosilca. V skladu z ZDIJZ sprejete odločitve učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovan dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilka podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ, jo kot tako tudi vsebinsko opredelila in poimenovala. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do osebnih okoliščin prosilke in njenih upravičenj ni pristojen opredeljevati, ker za ta postopek niso relevantni.

Ob tem pa IP še dodaja, da odločitev v tem postopku po ZDIJZ ne posega v pravice prosilke da zahteva in dostopa do zahtevanega dokumenta na podlagi drugih predpisov (npr. na podlagi 82. člena ZUP, 10. člena Zakona o odvetništvu, v okviru pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po 15. členu Splošne Uredbe o varstvu podatkov,..). Teh vprašanj IP v tem postopku ni presojal, ker kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja za to nima podlage.

Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da pritožba prosilke ni utemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe).

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.