prosilec - Inšpektorat RS za delo

POVZETEK:

Prosilec je na podlagi ZDIJZ zahteval zapisnike organa o inšpekcijskih pregledih, ki jih je opravil pri določenem javnem zavodu. Organ je z izpodbijano odločbo omogočil delni dostop do treh zapisnikov, pri čemer se je skliceval na varstvo osebnih podatkov in na poslovno skrivnost. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je sklicevanje organa na poslovno skrivnost neutemeljeno. V delu, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov pa je IP ugotovil, da gre v delu za absolutno javne podatke oziroma za javno objavljene podatke, v delu pa je organu pritrdil, da so osebnih podatki varovani in da ne obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-87/2023/2

Datum: 6. 4. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 3. 2023, zoper odločbo št. 090-12/2023-2 z dne 3. 3. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 9. 3 2023 se delno ugodi in se odločba Inšpektorata Republike Slovenije za delo št. 090-12/2023-2 z dne 3. 3. 2023 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati na njegov elektronski naslov:

-       Dokument št. 06106-1/2023-1 z dne 10. 1. 2023, tako da omogoči dostop še do naslednjih podatkov: do podpisov, do imena in priimka direktorja delodajalca ter datuma nastopa na funkcijo in njegovega naslova, število oskrbovalk pri delodajalcu, imena in priimke zaposlenih delavk pri delodajalcu, katerih osebne mape so bile v pregledu izbrane, imena in priimke zaposlenih delavk v šestem odstavku druge strani, navedba od kdaj so bile zaposlene in za katero obliko delovnega časa ter delovno mesto, imena in priimke delavk v sedmem odstavku, čas nastanka Navodil o delovnem času, v devetem, desetem, enajstem in dvanajstem odstavku ime in priimek javnih uslužbenk in čas dela, čas nastanka Navodil za upoštevanje kriterijev za določitev števila dni letnega dopusta in Pravilnika proti spolnemu in drugemu nadlegovanju ter trpinčenju na delovnem mestu in v zvezi z delom, ime in priimek delavke v tretjem odstavku tretje strani, v četrtem odstavku tretje strani nadzorovano leto, ime in priimek delavca, datum izdaje in vročitve pisne seznanitev z vabilom na zagovor, datum vabljenja, naslov elektronske pošte in naziv odvetniške družbe in datum, v petem odstavku na tretji strani datumi obvestila direktorja, na četrti strani imena in priimki delavcev v prvem, četrtem in petem odstavku ter letnice in datumi,

-       Dokument št. 06152-51/2023-1, tako da omogoči dostop še do naslednjih podatkov: do imena in priimka direktorja delodajalca ter datuma nastopa na funkcijo in njegovega naslova ter elektronskega naslova delodajalca, podpisov, do navedbe prisotne osebe na prvi strani, datum in vrsta pogodbe v tretjem odstavku druge strani, ime in priimek javnega uslužbenca v četrtem odstavku, ime in leto izdelave brusilnega stroja v sedmem odstavku na druge strani, osmo in deveto vrstico druge točke petega odstavka v celoti, ime in priimek javnega uslužbenca, datum zapisnika in leto v prvem odstavku tretje strani,  

-       Dokument št. 06106-1/2023-3 z dne 19. 1. 2023, tako da omogoči dostop še do naslednjih podatkov: do podpisov, do imena in priimka direktorja delodajalca ter datuma nastopa na funkcijo in njegovega naslova, letnica v prvi točki tretjega odstavka druge strani, ime in priimek delavca v drugi točki tretjega odstavka druge strani, imena in priimke delavk v tretjem odstavku druge strani, letnice v četrtem odstavku druge strani, imen in priimek delavca v petem odstavku druge strani, letnice v šestem odstavku druge strani, letnice v drugem odstavku tretje strani, datumi iz tretjega, četrtega in petega odstavka tretje strani, ime in priimek javnega uslužbenca in število dokumentov v sedmem odstavku tretje strani.

2.     V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 6. 2. 2023 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahteval informacije javnega značaja v elektronski obliki, skenirane ali fotokopirane: 1. Vse zapisnike, uradne zaznamke ali druge oblike dokumentov iz opravljenih inšpekcijskih nadzorov v URI Soča v mesecu januarju 2023, tako glede nadzora delovnih razmerji kot nadzora varnosti in zdravja pri delu, ki zajemajo ugotovite in izdane ukrepe.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-12/2023-2 z dne 3. 3. 2023 delno zavrnil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ ugotovil, da zahtevana informacija izhaja iz delovnega področja organa, je v materializirani obliki in na voljo pri organu, tako da je pogoj iz 4. člena ZDIJZ izpolnjen. V zvezi z obstojem izjem organ navaja, da obstajajo zadržki zaradi varstva poslovne skrivnosti, ki je kot izjema določena v drugi točki prvega ostavka 6. člena ZDIJZ in zadržki zaradi varstva osebnih podatkov v skladu s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ navaja, da zahtevana informacija vsebuje podatek o imenu in priimku, EMŠO, stalnem prebivališču, državljanstvu ter druge podatke, na podlagi katerih so osebe določljive. V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 6. člena ZVOP-2 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomenita obdelavo osebnih podatkov, za kar mora imeti organ podlago v zakonu. Ker organ nima pravne podlage, po kateri bi bili navedeni podatki javno dostopni, so ti podatki izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako obstajajo zadržki zaradi vsebovanih podatkov o poslovnih partnerjih delodajalcev, navedenih v dokumentih, o podrobnih okoliščinah njihovega sodelovanja in o podatkih, ki razkrivajo delovni proces v podjetju ter o podatkih o delovnih strojih. Organ ugotavlja, da ti podatki predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z Zakonom o poslovni skrivnosti (Ur. l. RS, št. 22/19). Ker organ nima pravne podlage, po kateri bi bili ti podatki javno dostopni, so ti podatki izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je ocenil, da je z institutom delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ mogoče omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, brez da bi se poseglo v varovane podatke. Organ je tako prosilcu posredoval naslednje dokumente: št. 06106-1/2023-1, 06152-51/2023-1, 06106-1/2023-3, pri čemer je organ izločil podatke, ki predstavljaj izjemo po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Zoper odločbo organa št. 090-12/2023-2 z dne 3. 3. 2023 je prosilec vložil pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeni organ izpodbijano odločbo odpravi in organu naloži prikaz zahtevanih informacij. V pritožbi navaja svoje stališče glede prekritih podatkov in mnenje zakaj organ ni odločil pravilno.

Pritožba je delno utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacije javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali gre za prosto dostopne informacije, saj se je organ skliceval, da so določeni podatki izvzeti od dostopa do informacij javnega značaja zaradi izjeme varstva osebnih podatkov in zaradi poslovne skrivnosti in je iz tega razloga omogočil prosilcu delni dostop.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov (tretja točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)

Glede na določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22 – ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). IP je z vpogledom v posredovane tri zapisnike ugotovil, da obsegajo številne osebne podatke. V zapisnikih je organ z vidika varstva osebnih podatkov prekril imena in priimke, omogočil pa je dostop do ostalih informacij.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se je organ skliceval na tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da nima pravne podlage, na podlagi katere bi lahko razkril osebne podatke, pri tem pa je spregledal oziroma zahtevanih podatkov, do katerih z izpodbijano odločbo ni omogočil dostopa, ni presodil v luči prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). V obravnavanem primeru so se inšpekcijski zapisniki nanašali na izveden pregled pri delodajalcu, ki je Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča. Slednji je organiziran v obliki javnega zavoda, njegovi zaposleni so javni uslužbenci, vodijo ga javni funkcionarji. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) v 38. členu izrecno določa, kateri podatki v zvezi s plačo so javni, in med drugim določa kot javne tudi podatke o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Ob tem pa IP pripominja, da podatki, ki se štejejo kot podatki, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, niso samo podatki v zvezi s plačo javnega uslužbenca, ki jih konkretno določa ZSPJS, ampak je treba predmetno določbo ZDIJZ razlagati širše. ZDIJZ kot specialni predpis v tretjem odstavku 6. člena posega tudi na področje osebnih podatkov ter izrecno določa, da izjema varstva osebnih podatkov (in tudi druge izjeme) ni podana, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP poudarja, da je zakonodajalec v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ uporabil pravne pojme, ki niso definirani, kar pomeni, da je treba njihovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri čemer je treba izhajati iz namena zakona, ki je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja ter podatki o porabi javnih sredstev, torej niso varovani. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Z vidika vprašanja, kateri podatki, ki so predmet obravnavanega postopka, sodijo pod tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, IP opozarja na sprejeto stališče, da konkretni javni uslužbenec oziroma javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, delovnega mesta, količnika, plače, službenega naslova, razporeditve delovnega časa, dejstva, da so bile osebne mape v inšpekcijskem pregledu naključno izbrane, od kdaj so bili javni uslužbenci zaposleni in za katero obliko delovnega časa, ne pa razloga za krajši delovni čas. Ti podatki namreč izkazujejo tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca ali funkcionarja, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju, ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec oziroma funkcionar, zakonita. Takšni podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javnih zavodov, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. IP je tudi sicer že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se mora presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tudi IP je že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki opravljajo javno funkcijo oziroma so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javnega sektorja in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja (npr. odločbe IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017). Temu pritrjuje pa tudi praksa Upravnega sodišča v zadevah I U 1410/2010-13 z dne 25. 5. 2011, I V 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022 in I U 966/2021-26 z dne 4. 1. 2023, iz katerih izhaja jasno stališče o tem, kaj so absolutno javni podatki javnega uslužbenca.

Iz tega razloga je IP omogočil dostop z razkritjem podatkov v inšpekcijskem zapisniku, o tem kateremu javnemu uslužbencu je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj iz tega izhaja da je delovno razmerje določenega javnega uslužbenca v javnem zavodu prenehalo. Ob tem izhaja še pravna podlaga za podano odpoved pogodbe o zaposlitvi in določene okoliščine odpovednega postopka, ki so bile predmet inšpekcijskega pregleda. Po drugi strani pa IP ni omogočil dostopa do podatka o tem, kdo so bili prijavitelji in zoper koga je bila podana prijava za nadlegovanje na delovnem mestu (mobing). Iz opisa ravnanj mobinga in drugih okoliščin postopka so lastnosti javnih uslužbencev razkrite v takšne podrobnosti, da bi v primeru dodatnega razkritja njihovih imen in priimkov, prekomerno posegli v njihovo zasebnost. V primeru izvedbe delnega dostopa do dokumentov zaradi varstva osebnih podatkov, sta možni dve poti, v prvem primeru se razkrije ime in priimek posameznika, prekrije pa okoliščine, za katerih razkritje ni pravne podlage oziroma bi z njihovim razkritjem prekomerno posegli v zasebnost javnega uslužbenca. V drugem primeru se razkrijejo spremljajoče informacije, ne omogoči pa se dostopa do imena in priimka konkretnega posameznika. Ker se je v obravnavanem primeru organ poslužil druge poti, bi IP z dodatnim razkritjem imena in priimka prijavitelja in osebe zoper katero je bila podana prijava za nadlegovanje na delovnem mestu, presegel pravno podlago, da gre za informacije v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in bi posegel v njegovo zasebnost. Prav tako se IP ne more strinjati s prosilcem, da s tem, ko bi bili razkriti »domnevni storilci« mobinga, bi tako javnost v prihodnje lahko ravnala preventivno in se tem osebam izogibala. Navedeno ni namen ZDIJZ, ampak teoretično ukrepov delodajalca nasproti njegovim zaposlenim. V zvezi s podatki o direktorju na prvi strani vseh zapisnikov IP odgovarja, da iz javno objavljenega Poslovnega registra[1] izhaja, kdo je njegov direktor, kdaj mu je bilo podeljeno pooblastilo in njegov naslov, ni pa razviden podatek o državljanstvu in EMŠO. Za slednji podatek IP ni našel pravne podlage za razkritje tudi za druge javne uslužbence. Ker so podatki, do katerih je IP omogočil dostop s to odločbo, absolutno javni, IP v postopek ni pozival zadevnih javnih uslužbencev kot stranskih udeležencev, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

Glede izjeme poslovne skrivnosti

Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (Ur. l. RS, št. 22/19, v nadaljevanju ZPosS), ki je začel veljati 20. 4. 2019.

Pojem poslovne skrivnosti določa ZPosS v prvem in drugem odstavku 2. člena. Poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve: - je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; - ima tržno vrednost; - imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Drugi odstavek drugega člena ZPos pa določa, da se domneva, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Tretji odstavek pa določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Poslovno skrivnost predstavljajo torej le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zahteve po 2. členu ZPosS. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona,[2] poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. V zvezi s pojmom »tržna vrednost«, kot drugi pogoj za obstoj poslovne skrivnosti, pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti.«.[3] V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. O »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je tudi v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[4]

V zvezi s številom zaposlenih na delovnem mestu oskrbovalka v bolnišnici in datumi nastanka splošnih aktov delodajalca oziroma nastanka posamičnih aktov (zapisnik) ter leto, ki je bilo predmet inšpekcijskega pregleda, brez opredelitve, ali je organ za te podatek izjemo izkazal, IP meni, da je za razkrijte teh podatkov pravna podlaga prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev oziroma za akte, ki ta razmerja urejajo.[5] Enako velja za podatek o datum do kdaj bo javni zavod prenovljen, saj gre za podatek v zvezi s porabo javnih sredstev, ki je opredeljena v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako je javni zavod podatek o investiranju vključil v svoje letno poročilo, ki je javno objavljeno v AJPES.[6] Glede prekritja naslova elektronske pošte in naziva odvetniške družbe, ki je sodelovala v postopku izredne odpovedi, IP ugotavlja, da je javni zavod URI Soča v svoji odločitvi o dostopu do informacij javnega značaja z dne 27. 1. 2023, v zvezi s katero je IP vodil pritožbeni postopek 090-48/2023, na zahtevo prosilca glede pogodb in računov plačanih dotični odvetniški družbi, navedel, da je v pogodbenem razmerju z navedeno odvetniško družbo, vendar prosilcu dostopa do zahtevanih informacij ni omogočil zaradi varstva teka sodnega postopka. Iz navedenega je zaključiti, da javni zavod URI Soča ne šteje za poslovno skrivnost dejstva, da sodeluje z navedeno odvetniško družbo. Naslov elektronske pošte pa obravnavana odvetniška družba kot kontakt javno objavlja na svojih spletnih straneh, zato so zadržki za dostop do navedenih podatkov neutemeljeni.[7] Elektronski naslov javnega zavoda pa je slednji objavil na svoji spletni strani, zato ne more biti poslovna skrivnost. V zvezi z imenom in letom izdelave stroja ter letom pridobitve obratovalnega dovoljenja IP ugotavlja, da je v zvezi s temi napravami inšpektor za delo ugotovil kršitev. V takšnem primeru se poslovni subjekt glede na tretji odstavek drugega člena ZPos ne more sklicevati na poslovno skrivnost, saj ta določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Organ v izpodbijani odločbi navaja, da je poslovna skrivnost, s kom javni zavod posluje, IP sklepa, da je iz tega razloga organ prekril datum in vrsto pogodbe, ki jo je javni zavod sklenil z osebo pooblaščeno za varstvo pri delu in njeno ime. Že zgoraj se je IP opredelil, da dejstvo, da oseba, ki je javni uslužbenec, opravlja naloge osebe pooblaščene za varstvo pri delu, ni varovan osebni podatek in je pravna podlaga za razkritje prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V nadaljevanju se je IP opredelil, zakaj meni, da je javen podatek o tem, katera oseba navedeno pooblastilo izvaja in na podlagi kakšne vrste pogodb, čeprav ne gre za javnega uslužbenca.

Glede na delovnopravno zakonodajo (glej ZDR-1) in glede na zakonodajo s področja varstva zdravja pri delu (ZVZD-1, Ur. l. RS št. 43/2011), mora delodajalec poskrbeti za varno delovno okolje. V skladu z 28. členom ZVZD-1 mora delodajalec za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu med svojimi delavci določiti enega ali več strokovnih delavcev za varnost pri delu. Pogoje, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec, določi minister pristojen za delo in so odvisni od vrste dejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev. Strokovni delavec je za opravljanje strokovnih nalog neposredno odgovoren delodajalcu. Delodajalec lahko opravljanje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu poveri zunanjim strokovnim službam, ki imajo dovoljenje za delo po tem zakonu, kadar teh nalog ne more zagotoviti s svojimi strokovnimi delavci. Iz navedenih predpisov tako izhaja, da morajo pooblaščene osebe za varnost pri delu izpolnjevati določene pogoje, tudi, če niso neposredno zaposleni pri delodajalcu. IP tako zaključuje, da gre v tem primeru za izvajanje javne funkcije v javnem zavodu in je zato za razkritje imena in priimka pooblaščene osebe za varnost pri delu pravna polaga prva točka tretjega odstavka tretjega člena ZDIJZ. Ob tem IP ugotavlja, da je pravna podlaga za razkritje teh podatkov tudi poraba javnih sredstev. Iz javno objavljenih podatkov portala ERAR, izhaja, da je javni zavod opravil več nakazil pravni osebi, ki se ukvarja z varnostnim inženiringom, njen zakoniti zastopnik, čigar ime je javno objavljeno v AJPES, pa je oseba, ki je kot pooblaščenec za varnost pri delu navedena v zahtevanem zapisniku, zato njegovo ime in priimek ni varovan osebni podatek, oziroma se organ s tem v zvezi neutemeljeno sklicuje na izjemo poslovne skrivnosti. 

Ker je IP ugotovil da je organ v prevelikem obsegu štel, da gre za varovane osebne podatke in poslovno skrivnost, je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP pritožbi v tem delu ugodil in v izreku te odločbe organu naložil, da omogoči dostop do informacij v širšem obsegu, v delu, v katerem gre za varovane osebne podatke pa je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo zavrnil.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] https://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp?s=1&e=12262.

[2] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[3] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[4] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[5] Število zaposlenih po vrsti kadra javni zavod vključuje tudi v Letno poročilo. Glej stran 122 Letnega poročila za leto 2022. Objavljen na spletni strani AJPES. https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5053919000.

[6] file:///C:/Users/mresman/Downloads/5053919000%20(1).pd.

[7] IP v svoji odločitvi na internetno povezavo, kjer je razvidna javna objava elektronskega naslova odvetniške družbe ne napotuje, saj bi s tem že razkril naziv odvetniške družbe.