prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo

Številka: 090-203/2026/2

Datum: 19. 10. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……  (v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 5. 2026, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo, Linhartova cesta 7a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-4/2026/2 z dne 28. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 7. 5. 2026 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo, št. 090-4/2026/2 z dne 28. 4. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 4. 4. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do dokumentacije o obravnavi pobude za izvedbo inšpekcijskega nadzora v Strokovnem centru Planina. Navaja, da se zahteva nanaša na obravnavo njegove pobude za izvedbo inšpekcijskega nadzora v Strokovnem centru Planina, o kateri je organ podal odgovor št. 0611-20/2026/2 z dne 6. 3. 2026 ter nadaljnja pojasnila v zadevi št. 069-44/2026/5 z dne 3. 4. 2026. Zahteva:

1. posredovanje dokumentacije o obravnavi pobude, in sicer zahteva kopije vseh dokumentov, ki so nastali v zvezi z obravnavo navedene pobude, zlasti:

-       uradne zaznamke,

-       notranje analize ali pravna mnenja,

-       zapisnike ali zaznamke o preverjanju dejstev,

-       dokumente o presoji obstoja javnega interesa,

-       dokumente o presoji obstoja kršitve predpisov,

-       dokumente o presoji dejavnikov tveganja po ZSolI-1;

2. posredovanje dokumentacije o preverjanju dejanskega stanja. Če je bil opravljen kakršenkoli nadzor ali preverjanje dejstev, zahteva:

-       zapisnike o opravljenem nadzoru,

-       zapisnike o razgovorih,

-       zapisnike o vpogledu v dokumentacijo zavoda,

-       zapisnike o ogledu ali drugem preverjanju;

3. posredovanje komunikacije z drugimi organi. Zahteva kopije celotne dokumentacije, ki se nanaša na komunikacijo v tej zadevi med Inšpektoratom RS za šolstvo, Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Strokovnim centrom Planina;

4. interno evidenco obravnave pobude, in sicer:

-       evidenco ali zapis o evidentiranju pobude,

-       dokument o razvrstitvi pobude glede na prioritete nadzora,

-       dokument o odločitvi, da nadzor ne bo uveden;

5. statistične podatke o podobnih primerih. Zahteva število pobud za izvedbo nadzora nad vzgojnimi zavodi v letih 2023–2026 ter število primerov, v katerih je bil nadzor na podlagi pobude dejansko uveden in

6. pravno podlago za odločitev. Zahteva dokument ali interni akt, na podlagi katerega je bilo odločeno, da pobuda ne predstavlja razloga za uvedbo inšpekcijskega nadzora.

Z zahtevanimi dokumenti se je želel seznaniti v elektronskem zapisu, s posredovanjem na njegov elektronski naslov, pri čemer je dodal, da če posamezni dokumenti vsebujejo varovane podatke, naj se mu, v skladu s 7. členom ZDIJZ, omogoči delni dostop.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-4/2026/2 z dne 28. 4. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je na podlagi tretjega odstavka 5. člena ZDIJZ zavrnil njegovo zahtevo po posredovanju zgoraj navedene dokumentacije. V obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da je treba prosilčevo zahtevo, ki se opredeljuje kot pobudnik določenega inšpekcijskega postopka, zavrniti, saj kadar prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki se nanašajo na konkretnega posameznika (čeprav je to on sam), organ s potrditvijo, da ima te dokumente ali pa jih nima, razkrije podatke, za razkritje katerih nima pravne podlage. Iz navedenega razloga se uradna oseba ni opredelila do kriterija materializirane oblike zahtevanih dokumentov, niti do kriterija, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, temveč je izpolnjenost pogojev predpostavila, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali z njimi organ dejansko razpolaga, prišlo do razkritja varovanih informacij in s tem vira prijave, ki je za inšpektorja absolutno. Nadalje povzema 16. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIN) ter se pri svoji odločitvi sklicuje na sodno in upravno prakso.

Zoper navedeno odločitev organa je prosilec dne 7. 5. 2026 vložil pritožbo zaradi:

- bistvenih kršitev materialnega prava in mednarodnih obveznosti,

- povsem napačne in zlorabljene uporabe »varovanja vira prijave«,

- ne upoštevanja Tromso konvencije,

- ne upoštevanja instituta delnega dostopa,

- izigravanja pojma »osebni podatek« ter

- ne skladnosti s protikorupcijskimi in standardi zaščite prijaviteljev.

Hkrati zahteva, da IP v primeru ugotovljenih kršitev uporabi sankcijske določbe 39. člena ZDIJZ in uvede postopke zaradi prekrškovne odgovornosti odgovornih oseb. Dodatno zahteva ločen postopek zoper Matejo Kozlevčar zaradi ne omogočanja vložitve pritožbe po elektronski poti z digitalnim certifikatom, s čimer je izvedla nedopusten manever postavljanja dodatnih birokratskih ovir. Navedeno je v neskladju z zakonodajo, kodeksom ravnanja javnih uslužbencev in ne nazadnje tudi v neskladju s pogodbo o zaposlitvi med Republiko Slovenijo in imenovano javno uslužbenko. V primeru nepristojnosti IP za obravnavo navedene prijave navaja, da mora IP v skladu z ZUP odstopiti zadevo pristojnemu organu. Hkrati navede, da želi morebitno odločbo prejeti po elektronski poti.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumentacijo v zvezi s pobudo za inšpekcijski nadzor, ki jo je na organ naslovil prosilec predmetnega postopka, ter ali je organ ravnal pravilno, ko se niti ni opredelil do obstoja dokumenta, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ (varovanje tajnosti vira).

ZDIJZ v tretjem odstavku 5.a člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Zakonodajalec je izrecno uredil vir prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Navedeno nedvomno kaže na velik pomen varovanja prijaviteljev. Zakonodajalec je na ta način, z varovanjem prijavitelja, vzpostavil širši oz. javen nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj, kršitev, kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe - javnim interesom. IP ob tem poudarja, da je določba dejansko usmerjena v varovanje prijavitelja in kot taka iz prostega dostopa ne izključuje prijave na splošno, vendar pa je treba pri tem ugotoviti, ali je mogoče izvesti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, na način, da se ne razkrije vir prijave oz. prijavitelj. Ob navedenem IP opozarja na sodbo I U 311/2020-20 z dne 21. 9. 2022, iz katere izhaja, »da je treba pri izvedbi delnega dostopa ravnati tako, da je varovana istovetnost vira prijave», kar pomeni, da se ne prekrije zgolj osebnih podatkov prijavitelja in drugih fizičnih oseb, temveč tudi vse navezne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na vir prijave, zaradi česar bi bila ogrožena njegova tajnost«. Z navedeno sodbo je sodišče opozorilo na pomen varovanja vira prijave, da je treba pri presoji, ali informacije razkrivajo tajnost vira prijave, skrbno pretehtati celotno vsebino prijave in prekriti vse tiste dele, iz katerih se lahko sklepa, kdo je prijavitelj.

IP ugotavlja, da se prosilec pritožuje glede zavrnitve dostopa do dokumentov, ki se nanašajo na obravnavo njegove pobude za uvedbo inšpekcijskega nadzora v Strokovnem centru Planina. Tovrstni dokumenti, ki jih prejme ali izdela organ v okviru svojega delovnega področja, praviloma ustrezajo definiciji informacije javnega značaja. Vendar pa se IP v konkretnem primeru iz razlogov, podanih v nadaljevanju, enako kot organ v izpodbijani odločbi, namerno ni konkretno opredelil niti do kriterija materializirane oblike zahtevanih dokumentov niti do kriterija, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, temveč je izpolnjenost obeh pogojev predpostavil, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokumenti res obstajajo v materializirani obliki in podatka o tem, ali z njimi organ dejansko razpolaga, prišlo do razkritja varovanih informacij. IP se zato izrecno ni opredelil do obstoja zahtevanih dokumentov.

Ker se zahtevana dokumentacija nanaša na obravnavo pobude za uvedbo inšpekcijskega nadzora, IP izpostavlja, da je varovanje vira prijave dolžnost, ki izhaja iz 16. člena ZIN in na katerega se sklicuje tudi organ v izpodbijani odločbi. V 16. členu ZIN je namreč določeno, da mora inšpektor varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, dolžnost varovanja tajnosti pa traja tudi po prenehanju delovnega razmerja inšpektorja. Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. S to določbo je zakonodajalec izrecno uredil varovanje vira prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Odločitev IP, da je mogoče zavrniti dostop do zahtevane informacije, ne da bi se do nje sploh opredelili, če bi že podatek o obstoju zahtevanega dokumenta predstavljal varovano informacijo, je potrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. IU 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014.

Upoštevaje vse zgoraj navedeno, IP pojasnjuje, da podatek o prijavitelju skladno s 5.a členom ZDIJZ v povezavi s 16. členom ZIN pomeni izjemo od prostega dostopa do javnih informacij. Varovanje tajnosti vira predstavlja že samo dejstvo oz. informacija, da je v konkretni zadevi prijavitelj vložil prijavo, kar bi posledično pomenilo, da že posredovanje kakršnega koli podatka o tem, ali se  pred organom vodi konkretni postopek, v katerem je prijavitelj poimensko naveden (čeprav je to prosilec sam), predstavlja kršitev dolžnosti varovanja tajnosti vira. Že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokumenti res obstajajo v materializirani obliki in podatka o tem, ali z njimi organ dejansko razpolaga, bi prišlo do kršitev dolžnosti varovanja tajnosti vira.

Hkrati ne gre za podatke, razkritje katerih bi bilo v javnem interesu. Test interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v določenih primerih, ki so v zakonu tudi jasno določeni. Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. IP ocenjuje, da javni interes za razkritje zahtevanih podatkov v obravnavani ne prevlada nad interesom prizadetih posameznikov, da ti podatki ostanejo varovani kot podatki o varovanju tajnosti vira prijave. Po oceni IP v obravnavani zadevi niso ogrožene takšne vrednote kot so življenje, zdravje, varnost ljudi in podobno, da bi se tehtnica prevesila v prid javnega interesa za razkritje predmetnih podatkov. IP tako ugotavlja, da zahtevani podatki po vsebini niso takšne narave, da bi se splošna javnost z njihovo pomočjo lahko seznanila s pomembno družbeno temo ali da bi njihovo razkritje lahko pripomoglo k javni razpravi o pomembni temi, ki je relevantna za širši krog ljudi, sploh ob upoštevanju, da je prosilec podal zahtevo za posredovanje dokumentacije v zvezi z obravnavo njegove pobude, pri čemer je slednji priložil odgovor organa, ki se nanaša na njegovo nezadovoljstvo in zahtevo nad izvedbo nadzora nad delom organa. Pri predmetnih podatkih tudi ne gre za temo, ki bi terjala sodelovanje širše javnosti pri oblikovanju vsebin, ki so z vidika vključevanja in širše skupine deležnikov pomembne zaradi zagotavljanja demokratičnega diskurza med civilno družbo in organi javnih oblasti.

Glede pritožbene navedbe prosilca, da jedro izpodbijane odločbe temelji na absurdni tezi, da naj bi bilo potrebno pred samim prijaviteljem varovati identiteto prijavitelja, IP izpostavlja, da oseba, ki v inšpekcijskem postopku nastopa kot prijavitelj, v postopku po ZDIJZ nima posebnih upravičenj, da bi prejela več ali drugačne informacije, ki niso dostopne tudi vsem drugim posameznikom, torej splošni javnosti. V nasprotju z nekaterimi drugimi zakoni (npr. ZIN), ki nekaterim posameznikom (npr. vlagateljem prijave) dajejo posebna upravičenja glede dostopa do dokumentov, ki nastanejo v uradnih postopkih, ZDIJZ takega posebnega upravičenja ne predvideva. V zadevah dostopa do informacij javnega značaja se zgolj odloča, ali dokument kot tak predstavlja informacijo javnega značaja za vse, ne samo za konkretnega prosilca. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca, se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev. Tako je nedopustno, da bi se zahtevana dokumentacija v postopku po ZDIJZ posredovala prosilcu, zgolj zato, ker je prijavitelj konkretne zadeve, hkrati pa bi te isti dokumenti bili nedostopni preostalim prosilcem, ki niso prijavitelji konkretne zadeve. Gre za načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ki organom onemogoča obravnavo zahteve po kriteriju, kdo je dokumente zahteval, ampak po kriterijih, ali je ta informacija po svoji vsebini informacija javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Informacije javnega značaja pa so skladno z ZDIJZ javne, kadar ne gre za izjeme iz 5.a člena in 6. člena ZDIJZ.

Določbo o tajnosti vira prijave je treba nujno povezati z določbo 7. člena ZDIJZ, ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar v konkretnem primeru ta ne bi prišla v poštev. Čeprav se drugi odstavek 16. člena ZIN nanaša izključno na vir prijave oziroma vir drugih informacij, na podlagi katerih se opravlja inšpekcijski nadzor, v konkretnem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti instituta delnega dostopa. Prosilec je namreč zahteval informacije v zvezi z obravnavo pobude konkretnega prijavitelja (čeprav je to prosilec predmetne zadeve), zato se zgolj s prekritjem vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih se opravlja inšpekcijski nadzor, njegova tajnost ne bi mogla varovati. Smiselno stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika, je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014.

V zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da naj IP postopa v skladu s 39. členom ZDIJZ, IP ugotavlja, da v obravnavani zadevi niso podani razlogi za uporabo citirane določbe. Organ je namreč o zahtevi prosilca odločil v roku, pri čemer je IP sledil njegovi odločitvi, prav tako pa je prosilec pravočasno vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Če prosilec meni, kljub navedeni ugotovitvi IP, da so bile v postopku dostopa do informacij javnega značaja pomanjkljivosti, ki nakazujejo na kršitev določb ZUP (npr. onemogočanje vložitve pritožbe po elektronski poti), lahko svojo prijavo poda na Upravno inšpekcijo, Inšpektorat za javni sektor.

Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato je odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke