prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval zapisnik in stališče strokovnega posveta šolskih inšpektorjev, na katerega se sklicuje glavni inšpektor v tretjem odstavku določenega dopisa. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku sledil stališču organa, in sicer na podlagi izjave glavnega inšpektorja, ki je pojasnil, da je posvet potekal neformalno in da posebno pisno stališče ob tem ni nastalo. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-278/2024/5

Datum: 7. 8. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……………….(v nadaljevanju prosilec), z dne 12. 7. 2024, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo, Linhartova cesta 7a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-16/2024/2 z dne 14. 6. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 12. 7. 2024, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo, št. 090-16/2024/2 z dne 14. 6. 2024, se zavrne.

2.     Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je pri organu dne 31. 5. 2024 vložil zahtevo za zapisnik in stališča strokovnega posveta šolskih inšpektorjev, na katerega se sklicuje glavni inšpektor v tretjem odstavku dopisa št. …………….

O zahtevi prosilca je organ dne 14. 6. 2024 izdal odločbo št. 090-16/2024/2 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi organ najprej citira definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnjuje, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, oziroma s katerim organ razpolaga. Gre za t.i. kriterij »materializirane oblike«. Organ ne vodi zapisnikov o usklajevalnih sestavnikih, namenjenih izmenjavi mnenj, stališč za delo, obravnavi tekoče problematike oziroma pripravam na nadzore. Tovrstna stališča nimajo formalne oblike, zapisniki se ne vodijo. Organ načrtuje z dnevnim redom seje kolegija organa in o tem vodi zapisnik. Kolegiji so namenjeni izmenjavi informacij in seznanitvam z organizacijskimi zadevami. Tudi po pregledu zapisnikov organa v letu 2022 je organ ugotovil, da zapisniki ne vsebujejo zapisa o stališču organa, ki ga zahteva prosilec. Skladno z navedenim je organ odločil, da se zahteva prosilca zavrne, ker zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja. Organ je odločil tudi, da posebni stroški postopka niso nastali.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec po pooblaščenki dne 12. 7. 2024 vložil pritožbo. Ne strinja se z zavrnitvijo dostopa in med drugim navaja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker ni obrazložena, oziroma je obrazložitev pomanjkljiva. Prosilec je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja oprl na dopis oziroma odgovor organa št………………, ki ga je podpisal glavni inšpektor. Odgovor z dne 5. 12. 2022 se v tretjem odstavku sklicuje na strokovni posvet šolskih inšpektorjev. Le – ta naj bi sprejel stališča glede postopanja inšpektorjev. Prosilec torej zahteva dokument, iz katera so razvidna sprejeta stališča glede postopanja inšpektorjev. Prosilec ne more slediti obrazložitvi, da organ zahtevanega dokumenta nima. Meni, da so strokovni posveti šolskih inšpektorjev primerljivi s kolegiji organa, v zvezi s katerimi pa se vodijo zapisniki, saj imajo strokovni posveti šolskih inšpektorjev še večjo težo in posledice za delovanje organa. Za zagotovitev preglednega in usklajenega delovanja inšpektorata je nujna nedvoumna seznanitev posameznega inšpektorja s stališči organa. Povsem neprepričljiva je navedba, da organ ne razpolaga z zapisnikom in stališči v materializirani obliki. Ob tem še dodaja, da če drži navedba, da zapisnik in pisna stališča ne obstajajo, gre za kršitev 32. člena Uredbe o upravnem poslovanju. Izpodbijana odločba je obremenjena tudi s kršitvijo pravice do izjave, ker bi organ moral prosilca predhodno pozvati k izjavi, s katero bi še dodatno konkretiziral zahtevo, ali pa zahtevo z vprašanjem ožje ali drugače zamejil. Meni, da je zaradi kršitve pravice do izjave dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Prosilec je prijavil tudi stroške zastopanja po pooblaščenki, odvetnici, in sicer v višini 350 točk in 2 % materialnih stroškov.

Pritožbo prosilca je organ dne 18. 7 2024, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v obravnavo IP, skupaj s spisom pritožbene zadeve.

IP je organ dne 24. 7. 2024 pozval k posredovanju pojasnil in dokumentov v pritožbeni zadevi. V zvezi z (ne)obstojem zahtevanih dokumentov in s tem povezanimi pritožbenimi navedbami, je IP organ pozval, naj mu predloži še:

-       Kopijo dopisa št. 069-56/2022/8 z dne 5. 12. 2022,

-       Na podlagi česa, oziroma kako je organ ugotovil, da zahtevani dokumenti ne obstajajo,

-       Če zapisnik in stališče strokovnega posveta šolskih inšpektorjev, ki naj bi bilo omenjeno v dopisu št. 069-56/2022/8 z dne 5. 12. 2022, ne obstaja, na katero mnenje/stališče se je glavni inšpektor skliceval v dopisu št. 069-56/2022/8 z dne 5. 12. 2022.

Organ je na poziv IP odgovoril dne 26. 7. 2024, z odgovorom št. 090-16/2024/6. Pojasnil je, da je odgovorna oseba za dostop do informacij javnega značaja po prejemu zahteve prosilca vpogledala v celoten postopek, ki je bil voden pod opravilno številko…………….., da se je dejansko seznanila z vsebino zadeve. Vsebina se je nanašala na nestrinjanje z ugotovitvami inšpekcijskega postopka, saj je glavni inšpektor prejel prijavo zoper nezakonito delovanje inšpektorice v zadevi……………. Zato je vpogledala tudi v konkretni inšpekcijski postopek……………. Po proučitvi zadeve je, glede na to, da kot inšpektorica tudi sama vodi inšpekcijske postopke, lahko že sama ugotovila, da ne razpolaga z zahtevanim pisnim dokumentom. Pojasnila je, da se zaradi narave dela inšpekcijskega postopka inšpektorji posvetujejo, razpravljajo ali usklajujejo stališča na dnevni ravni, kjer nimajo nobenih uradnih sklicanih sestankov. O tem tudi ne vodijo zapisnikov. Uradna oseba je še navedla, da je v zvezi s tem povprašala tudi glavnega inšpektorja, ki je obstoj dokumentov zanikal in navedel, da je le povzel njihove razprave. Dodatno je uradna oseba pregledala tudi zapisnike sej kolegija organa, kjer prav tako ni bilo navedene vsebine. V zvezi s tem je organ predložil tudi izjavo glavnega inšpektorja, iz katere izhaja, da kot glavni inšpektor spodbuja vsakodnevne razprave o delu organa, imajo delovne sestanke, sprotne posvete, ki pa niso formalizirani in so bolj poglobljeni. Namenjeni so obravnavi odprtih vprašanj, izmenjavi mnenj in razpravam pri delu. Formalizirani zapisniki o teh srečanjih se ne vodijo. Na mesečni ravni pa imajo kolegije organa, ki so vnaprej načrtovani. Določene razprave in pomembne dogovore z namenom poenotenja dela obravnavajo in tudi vodijo v obliki zapisnika in sprejetih sklepov. S prejetimi pritožbami nad delom organa ali posameznega inšpektorja kot glavni inšpektor seznani vse inšpektorje, saj ob taki priliki opravijo tudi razpravo o vsebini in tudi razpravo o morebitnih spremembah, ki lahko izboljšajo delo. Ob tem je še navedel, da je zapis v tretjem odstavku dokumenta št……………, na katerega se sklicuje prosilec, zapis povzetka razprave v krogu inšpektorjev o vsebini posredovanega dopisa o nezakonitem delovanju inšpektorice. Razprava je tekla o nadzoru vzgojnih aktov v šolah. Zapisnika oziroma dokumenta o tem ni.

Odgovor organa z dne 26. 7. 2024, je IP dne 29. 7. 2024, posredoval v seznanitev prosilcu.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP najprej pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v postopku dostopa do informacije javnega značaja presoja le vprašanje, ali zahtevane informacije dejansko obstajajo ter ali so prosto dostopne javnosti, nima pa se pristojnosti spuščati v postopke, ki jih organ vodi po drugih zakonih niti v vprašanje, ali bi zahtevane informacije morale obstajati. Tako IP v tem pritožbenem postopku nima pristojnosti presoje, ali je bila v zvezi z vodenjem dokumentarnega gradiva kršena Uredba o upravnem poslovanju, na kar se sklicuje prosilec v pritožbi, zato se do teh pritožbenih navedb IP posebej ne opredeljuje.

Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz navedene določbe in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu.

Po skrbnem pregledu spisovne dokumentacije, pojasnil uradne osebe organa in predložene izjave glavnega inšpektorja, IP ne dvomi, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga. Prosilec je namreč želel pridobiti zapisnik in stališče strokovnega posveta šolskih inšpektorjev, na katerega se sklicuje glavni inšpektor v tretjem odstavku dopisa št………………. Kot je pojasnil sam glavni inšpektor, ki je pripravil dopis št……………, se je v tretjem odstavku slednjega skliceval na stališče posveta šolskih inšpektorjev, ki pa ni bilo formalne narave in o katerem se zapisnik ni vodil. Pojasnil je namreč, da se šolski inšpektorji večkrat neformalno posvetujejo o posameznih temah, vezanih na inšpekcijske nadzore, o teh posvetovanjih pa se zapisniki ne vodijo, zato pisna stališča s tem v zvezi ne obstajajo. Posledično organ s tovrstnim dokumentom ne razpolaga. O tem se je IP prepričal tudi na podlagi pojasnila uradne osebe, ki je pri organu vodila postopek, da organ načrtuje redne seje kolegija organa in o tem vodi zapisnik. Tudi po pregledu zapisnikov organa v letu 2022 je uradna oseba organa ugotovila, da zapisniki ne vsebujejo zapisa o stališču organa, ki ga zahteva prosilec. Posledično IP nima nikakršnega razloga, da bi dvomil v ugotovitev, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo.

Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.). Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev, stališče, mnenje ipd., ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do pridobitve pisnih mnenj oziroma stališč ter podobnega. Organi v postopku po ZDIJZ na vprašanja in zahteve za pojasnila niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori in pojasnila  niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Organi torej niso dolžni dajati pojasnil v okviru postopka po ZDIJZ, razen takrat, ko ta izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument.

Ker zahtevana informacija pri organu ne obstaja, pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanim pisnim stališčem ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Posledično je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Prosilec je v pritožbi predlagal, da mu organ povrne stroške po stroškovniku. V skladu s 113. členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Upoštevaje navedeno, je prosilec dolžan sam kriti stroške postopka, zato se njegova zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenca