prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport

POVZETEK:

IP je v reševanje prejel pritožbo prosilca, ker mu organ ni posredoval vseh dokumentov določene zadeve.  V teku pritožbenega postopka je prosilec IP obvestil, da mu je organ sedaj posredoval dokumente, vendar, da  naj IP presodi pravilnost postopanje postopka organa. IP je pritožbo prosilca zavrnil, saj je namen ZDIJZ dosežen (tj., da se je prosilec seznanil  z dokumenti),  kar pomeni, da prosilec ne izkazuje pravnega interesa za vodenje pritožbenega postopka . Glede pravilnost postopka pa se je IP skliceval na sklep Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 347/2018-22 z dne 14. 7. 2021.

ODLOČBA:

Številka: 090-286/2021/6

Datum: 20. 10. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. odstavka Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 25. 8. 2021, zoper odločbo Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport, Linhartova cesta 7a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-24-2021/2 z dne 2. 8. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 25. 8. 2021 zoper odločbo Inšpektorata za RS za šolstvo in šport, št. 090-24-2021/2 z dne 2. 8. 2021, se zavrne.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 9. 7. 2021 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo po posredovanju vseh dokumentov postopka, ki ga organ vodi pod št. 0613-605/2021. Poleg navedenega je zaprosil tudi za izpis vseh odprtih postopkov (št. postopka in naslov zadeve), ki jih v času priprave dokumentacije organ vodi zoper OŠ Stražišče Kranj. Z zaprošenimi informacijami javnega značaja se je želel seznaniti v elektronskem zapisu.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-24-2021/2 z dne 2. 8. 2021, s katero je odločil:

1. da se njegovi zahtevi po posredovanju vseh dokumentov postopka, ki ga organ vodi pod št. 0613-605/2021 delno ugodi tako, da so zaradi varovanja osebnih podatkov izločeni osebni podatki priče v dokumentu št. 0613-605-2021/1 z dne 18.2. 2021,
2. da se njegova zahteva za posredovanje izpisa vseh odprtih postopkov (št. postopka in naslov zadeve), ki jih v času priprave dokumentacije organ vodi zoper OŠ Stražišče Kranj, zavrne ter
3. o stroških posredovanja informacij javnega značaja, ki v tem postopku niso nastali.

Dne 25. 8. 2021 je prosilec zoper odločitev organa vložil pritožbo, v kateri navaja, da iz izreka in obrazložitve odločbe ne razbere, da bi mu organ zavrnil dostop do informacij javnega značaja, s katerimi je v postopku št. 0613-605-2021 pošiljal nekatere priloge organom ali je take priloge od njih prejel. Nadalje domneva, da mu organ nekaterih dokumentov ni posredoval, čeprav z njimi najbrž razpolaga. Gre za spremne dopise, ki jih je organ v citiranem postopku ustvaril sam in pošiljal ali prejel od drugih organov preko elektronske pošte. Sklicuje se na dokument št. 0613-605/2021/5 z dne 24. 3. 2021, iz katerega izhaja, da je organ ta dokument poslal Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport po elektronski pošti. Organ je zaprosil, da mu posreduje tudi to elektronsko sporočilo, iz katerega se bo videla tudi vsebina spremnega dopisa in tudi čas (datum, ura) pošiljanja tega sporočila s priponko, ki jo je prejel, in nosi navedeno opravilno številko. Podobno velja tudi za dokument št. 0613-605/2021/4. Tudi tu ni spremnega dopisa oz. dokumenta, iz katerega bi se videl čas pošiljanja in druge podrobnosti, ki se praviloma generirajo avtomatično s pošiljanjem elektronske pošte (datum in ura pošiljanja, naslov sporočila, itd). Po njegovem mnenju so tudi to informacije javnega značaja, ki sodijo v postopek št. 0613-605/2021, katerega dokumente je zahteval, in organ z njimi domnevno razpolaga, zato prosi, da mu jih posreduje. Organ je zaprosil, da preveri obstoj takih dopisov za vse dokumente iz spisa 0613-605/2021 ter mu jih posreduje. Nadalje navede, da iz dokumenta št. 0613-605/2021/9, ki mu ga je organ posredoval, izhaja, da ga je zavezancu poslal po pošti OSEBNO. Domneva, da je ob tem organ prejel kakšno potrdilo ali povratnico, ki dokazuje, da je bil dokument res vročen pravemu naslovniku. Ker domneva, da je tudi to dokument, s katerim organ razpolaga in sodi med dokumente postopka 0613-605/2021, ki jih je zahteval, prosi, da organ tudi to preveri in mu posreduje kopijo te povratnice.

Po prejemu zgoraj navedene pritožbe je organ pri prosilcu opravil dodatno poizvedbo z dopisom, št. 090-24-2021/5 z dne 1. 9. 2021. S slednjim ga je, upoštevajoč navedbe IP v odločbi št. 090-162/2021/6 z dne 23. 7. 2021, vprašal, ali naj zadevo posreduje IP ali pa njegov opis dodatnih dokumentov opredeli kot novo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja.

Dne 2. 9. 2021 je prosilec po elektronski poti odgovoril na poizvedbo organa in navedel, da s svojo pritožbo in zahtevkom ni imel v mislih takih dokumentov, ki bi ustrezali definiciji te besede po SSKJ, temveč definiciji po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Meni, da je njegov prvotni zahtevek vseboval tako spremne dopise (torej celotno vsebino elektronskih sporočil in ne npr. samo njihovih prilog), kot tudi vse priloge in druge informacije javnega značaja, ki jih je organ prejel od drugih organov ali oseb, oziroma jih je njim posredoval v postopku 0613-605/2021. Dodaja, da je zahtevek poslal še pred odločitvijo IP v pritožbenem postopku št. 090-162/2021 in zato pomena besede dokument v njem ni posebej poudarjal ali podrobneje pojasnjeval, saj se mu je zdelo logično, da organi, ki delajo po ZDIJZ, tudi definicije ključnih pojmov razumejo po tem zakonu (in ne po SSKJ). Izpostavlja potek postopka v zadevi št. 090-162/2021 in dejstvo, da ga v obravnavanem primeru organ ni pozival k opredelitvi zahtevka, zato je domneval, da je njegov zahtevek razumljiv oz. jasen. Izpostavlja, da je pritožbo vložil v upanju, da bo organ zadevo še enkrat obravnaval in ponovno presojal, ali so dokumenti res samo listine oz. v posebni obliki sestavljeni zapisi o dogodku ali pa so to vendarle vse informacije javnega značaja, ki izpolnjujejo kriterij materializirane oblike pri organu, kot jih opredeljuje ZDIJZ. Mislil je, da bo organ z njegovo pritožbo ravnal v skladu z drugim odstavkom 243. člena ZUP. Pritožbo zaključuje z navedbo, da v kolikor je organ presodil, da ne bo ravnal po drugem odstavku 243. člena ZUP in odločil drugače, oziroma bo definicijo besede 'dokument' enkrat povzel po SSKJ, drugič pa po ZDIJZ, potem naj organ pošlje pritožbo v obravnavo IP, da se bo tokrat morda ta organ podrobneje opredelil do vprašanja termina 'dokument' in obrazložil, zakaj naj bi se pri obravnavi postopkov po ZDIJZ veljalo za definicijo te besede nasloniti na SSKJ in ne ZDIJZ.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Ob odstopu je hkrati pojasnil, da prosilčevo zahtevo po posredovanju dokazil o posredovanju dokumentov preko elektronske pošte in posredovanje vročilnic, rešuje kot novo zahtevo na podlagi 23. člena ZDIJZ.

Dne 15. 9. 2021 je IP prejel elektronsko sporočilo prosilca, s katerim je IP v vednost posredoval sporočilo in informacije, ki mu jih je posredoval organ. Dodatno je navedel, da je organ njegovo pritožbo iz njemu nerazumljivih razlogov obravnaval kot nov zahtevek (postopek št. 090-32/2021) in ne kot pritožbo na odločitev po prvotnem zahtevku za dostop do informacij javnega značaja, ki ga je vodil pod svojo opravilno številko 090-24/2021. Dodaja, da ga je organ sicer že v obvestilu o odstopu pritožbe Informacijskemu pooblaščencu, št. 090-24/2021/7 z dne 7. 9. 2021, seznanil z dejstvom, da bo pritožbo obravnaval kot nov zahtevek. Ponovno izpostavlja, da zahteve po posredovanju spremnih dopisov ne razume kot dodatne zahteve, ki bi presegala prvotni zahtevek. V slednjem je namreč zahteval vse dokumente postopka, ki ga organ vodi pod št. 0613-605/2021. Iz neznanih razlogov organ spremnih dopisov, vključno z vsemi informacijami javnega značaja, ki jih ti vsebujejo in s katerimi v tem postopku razpolaga, ne smatra kot dokumente tega postopka. In to kljub temu, da je iz nekaterih prejetih informacij javnega značaja jasno razvidno, da je na njih celo navedena prav zahtevana opravilna številka (0613-605/2021). IP naproša, da navedeno dejstvo, torej, da mu je organ zdaj posredoval dokumente glede katerih se je pritožil, upošteva v pritožbenem postopku in presodi, ali je organ ravnal pravilno, ko kljub temu, da je na dokumentih navedena prava opravilna številka, teh niti po pritožbi ni prepoznal kot dela zahtevka. In to kljub temu, da mu je prosilec v pritožbi in dodatnem pojasnilu podrobno obrazložil, katere dokumente oz. informacije javnega značaja je kot prosilec zahteval. Prav tako IP naproša, da se kot organ 2. stopnje opredeli tudi do nesporazumov, do katerih je, kot kaže, prišlo zato, ker je v prejšnji podobni pritožbi (postopek št. 090-162/2021) termin 'dokument' pojasnjeval s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in ne z definicijo, kakršno uporablja ZDIJZ. Na to se je namreč, kot izhaja iz dopisa organa, št. 090-24-2021/5 z dne 1. 9. 2021, pri svojem ravnanju naslonil organ 1. stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Kot že zgoraj navedeno, je IP v obravnavani zadevi dne 8. 9. 2021 s strani organa prejel odstopljeno pritožbo prosilca, pri čemer je nato prosilec dne 15. 9. 2021 na IP naslovil elektronsko sporočilo, v katerem navaja, da mu v vednost posreduje sporočilo in informacije javnega značaja, ki mu jih je posredoval organ prve stopnje. IP nadalje zaprosi, da v pritožbenem postopku upošteva dejstvo, da mu je organ zdaj posredoval dokumente glede katerih se je pritožil in hkrati presodi, ali je organ z njegovo zahtevo z dne 9. 7. 2021 ravnal pravilno.

IP pojasnjuje, da je namen postopka po ZDIJZ dostop oziroma seznanitev prosilca z dokumenti, ki jih zahteva. Glede na spisovno dokumentacijo, predvsem elektronsko sporočilo prosilca z dne 15. 9. 2021, je v obravnavni zadevi nesporno, da prosilec z zahtevanimi informacijami, razpolaga. Slednjemu ne nasprotuje niti prosilec, temveč ravno nasprotno, v citiranem elektronskem sporočilu navaja, da mu je organ zdaj posredoval dokumente, glede katerih se je pritožil in slednje tudi predložil elektronskemu sporočilu.

IP tako ugotavlja, da prosilec ne izkazuje pravnega interesa za vodenje pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo z dne 25. 8. 2021, saj z zahtevanimi dokumenti nesporno razpolaga. Namen ZDIJZ je namreč v tem, da se prosilci seznanijo z vsebino informacije javnega značaja in s tem dosežejo javnost in odprtost delovanja širšega javnega sektorja. Funkcija nadzora, ki jo posameznikom nudi ZDIJZ, omogoča prosilcem nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo javnih sredstev, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. S tem, ko se prosilec z dokumenti seznani, je dosežen namen zahteve prosilca, ki ga zasleduje ZDIJZ, pri čemer ta izgubi pravico zahtevati, da se ga z vsebino istega dokumenta ponovno seznani. Povedano drugače, tudi z odpravo izpodbijane odločbe si svojega pravnega položaja prosilec ne bi mogel več izboljšati, saj se prosilec ne more uspešno pritožiti v delu, v katerem se je z zahtevano informacijo že seznanil.

IP pojasnjuje, da se glede navedb prosilca v zvezi z obravnavo njegove pritožbe kot novega zahtevka (postopek št. 090-32/2021) in navedb o opredelitvi pojma »dokument« kot je ta opredeljen v drugi zadevi IP (št. 090-162/2021), v obravnavanem primeru ni opredeljeval, saj za vodenje tega pritožbenega postopka niso relevantne. Ključno vprašanje pritožbenega postopka je obstoj in dostop do informacij javnega značaja, s katerimi pa se je prosilec v konkretnem primeru že seznanil. V zvezi z navedenim se IP smiselno sklicuje na stališče Upravnega sodišča RS, ki ga je zavzelo v sklepu opr. št. I U 347/2018-22 z dne 14. 7. 2021. Z  navedenim aktom je namreč naslovno sodišče zavrglo tožbo prosilca, saj akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno nima nobenih posledic za tožnika, ali pa so te posledice zanemarljive. Upravni spor ni namenjen temu, da bi se stranki zagotavljalo sodno preverjanje pravilnosti njenih (načelnih) stališč v vsakem primeru, torej tudi takrat, ko izpodbijani upravni akt zanjo nima pravnih posledic ali pa so te zanemarljive.

Upoštevajoč vse zgoraj navedeno je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka