prosilec - Holding Slovenske elektrarne, d.o.o.

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je zavezanec omogočil prosilcu delni dostop do pogodbe o pravnem svetovanju in zastopanju med HSE in Odvetniško pisarno Ketiš, Janžekovič in partnerji, sklenjeno dne 27. 1. 2021,  dostop do dokumentov, ki so s to pogodbo povezani, pa zavrnil. V pritožbenem postopku je bilo treba ugotoviti, ali je mogoče  »ceno na enoto oz. ceno svetovalne ure«, obravnavati kot »pogodbeno vrednost«, ki sodi med absolutno javne informacije? Zavezanec je namreč zavrnil dostop, prosilec pa je temu nasprotoval. IP je poudaril,  da je treba izhajati iz namena zakona. Ker je v konkretnem primeru mogoče šele iz »podatka o višini/ceni svetovalne ure torej cene na enoto«, skupaj s podatkom o največji višini ur, ki je opredeljen v tretjem odstavku omenjenega 4. člena pogodbe in do katerega je zavezanec prosilcu omogočil dostop, ugotoviti največjo pogodbeno vrednost, je IP odločil, da v konkretnem primeru »cena svetovalne ure« predstavlja vrednost pravnega posla, ki je po prvem in tretjem odstavku 6. a člena ZDIJZ absolutno dostopna javnosti, ne glede na oznako »poslovna skrivnost« in ne glede na to, da je poimenovana kot »pogodbena cena«, saj je ključna vsebina informacije, ne pa sama opredelitev. IP je v tem delu pritožbi ugodil in naložil posredovanje zahtevanega podatka. Nadalje je IP presojal dostop do strokovnega pravnega mnenja z dopolnitvami. Ugotovil je, da sicer ustreza opredelitvi iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, vendar pa za razkritje ni podan javni interes.  IP se je zato strinjal z zavezancem, da prost dostop do pravnega mnenja ni tako močan, da bi lahko upravičil poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov in do svobodne gospodarske pobude, ki je izražena s pravico do varstva poslovne skrivnosti, saj ne gre za takšne podatke, ki bi jih bilo treba razkriti zaradi ogrožanja vrednot, kot so življenje in zdravje Ijudi, javna varnost in podobno.

ODLOČBA:

Številka: 09021-4/2021/8

Datum: 10. 12. 2021

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 22. 9. 2021 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 16. 9. 2021, Holdinga Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 22. 9. 2019 se delno ugodi in se odločba Holdinga Slovenske elektrarne d.o.o, z dne 16. 9. 2021, v prvem odstavku izreka delno odpravi ter se odloči: Zavezanec je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati pogodbo o pravnem svetovanju in zastopanju med HSE in Odvetniško pisarno Ketiš, Janžekovič in partnerji, sklenjeno dne 27. 1.2021, na način, da prosilcu posreduje še naslednje dele dokumenta: višino urne postavke - EUR/svetovalna ura, v drugi vrstici 4. člena z naslovom »Pogodbena cena«.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 23. 8. 2021 po elektronski pošti na zavezanca naslovil zahtevo, da mu na podlagi ZDIJZ posreduje naslednje dokumente:

• Pogodbo med HSE in Odvetniško pisarno Ketiš, Janžekovič in partnerji, sklenjeno 28. 1. 2021,
• poročilo o opravljenih storitvah, povezana s to pogodbo,
• morebitne elaborate in druga gradiva, ki jih je omenjena odvetniška pisarna pripravila za HSE v okviru pogodbe.

Zavezanec je z odločbo z dne 16. 9. 2021 odločil, da se zahtevi prosilca ugodi v točki i), tako da se prosilcu vroči pogodba o pravnem svetovanju in zastopanju med HSE in Odvetniško pisarno Ketiš, Janžekovič in partnerji, sklenjeno dne 27. 1. 2021, z izjemo podatkov, ki predstavljajo osebne podatke in poslovno skrivnost. V drugem odstavku izreka odločbe je zavezanec zahtevo prosilca v točki ii) in iii) zavrnil.

V obrazložitvi odločbe je zavezanec povzel zahtevo prosilca in ter navedel, da ne sodi med državne organ oz. druge osebe javnega prava. Ker se njegova poslovna dejavnost (prodaja in trgovanje z električno in toplotno  energijo, z emisijskimi kuponi CO2, s potrdili o izvoru in ostalimi certifikati električne energije iz obnovljivih virov, optimizacija proizvodnje skupine HSE, zagotavljanjem sistemskih storitev, potrebnih za delovanje elektroenergetskega sistema ter z vodenjem in izvedbo energetskih projektov) opravlja prosto na trgu, kot tržna dejavnost, HSE tudi ni izvajalec javne službe ali nosilec javnega pooblastila. Glede na to, da je v neposredni lasti Republike Slovenije, pa je v skladu z ZDIJZ zavezanec kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, pri katerih so informacije javnega značaja opredeljene v 4.a čl. ZDIJZ. Skladno z navedenim je bilo ugodeno zahtevku pod točko i) na način, da je HSE iz pogodbe o pravnem svetovanju in zastopanju med HSE in Odvetniško pisarno Ketiš, Janžekovič in partnerji izločil osebne podatke ter podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost v smislu 2. in 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDUZ. Dokumentacija, ki jo pod točko ii) poročila in i) morebitni elaborati in druga gradiva zahteva prosilec, ne sodi pod nobeno izmed navedenih kategorij informacij iz 4.a člena ZDIJZ, zaradi česar ne predstavlja informacije javnega značaja za zavezanca, kot subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v skladu z ZDIJZ. Prosilcu je bil dostop do podatkov, ki jih je zahteval pod točko ii) poročila in iii) morebitni elaborati in druga gradiva, zavrnjen iz razloga 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ker zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost družbe v skladu z Zakonom o varovanju poslovne skrivnosti (ZPosS) in Pravilnikom o varovanju poslovnih skrivnosti z dne 18. 6. 2018. V skladu z ZPosS mora pojem poslovne skrivnosti, ki zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije izpolnjevati zahteve kot so (i) da kot celota ali v natančni konfiguraciji in sestavi njenih komponent ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, (ii) ima tržno vrednost, ker je skrivnost, in (iii) da je oseba, ki ima zakoniti nadzor nad to informacijo, v danih okoliščinah razumno ukrepala, da jo ohrani kot skrivnost. V HSE z dokumenti, ki jih prosilec zahteva v točki ii) poročila in iii) morebitni elaborati in druga gradiva, rokujejo le pooblaščene osebe, ki jih potrebujejo pri delu v okviru svojega delovnega procesa (i), nadalje imajo zahtevani dokumenti tržno vrednost, saj bi družbi z razkritjem nastala (poslovna) škoda (ii), prav tako je družba razumno ravnala, ko je regulirala varovanje poslovne skrivnosti v družbi na način, da je sprejela interni akt, ki ureja varovanje poslovnih skrivnost, ki sicer določa, da je vsakdo, ki je seznanjen z dokumentom, ki ima naravo poslovne skrivnosti, ne glede na to, ali se je ali ni posebej zavezal k njenemu varovanju, dolžan z dokumenti ravnati tako, da niso dostopni nepooblaščenim osebam, hkrati pa je vsak zaposleni seznanjen z predmetnim internim aktom, k varovanju poslovnih skrivnosti pa se je zavezal tudi v okviru določb pogodbe o zaposlitvi (izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja) in s podpisom izjave o varovanju informacij (iii). Skladno z internim Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti se za poslovno skrivnost štejejo vsi podatki družbe in podatki družb v skupini HSE. Poslovna skrivnost so tudi podatki, za katere je očitno, da bi družbi, njenim zaposlenim ali drugim osebam, vključno z družbami skupine HSE, nastala škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Glede na navedeno je zavezanec o zahtevi prosilca odločil kot sledi iz izreka izpodbijane odločbe.

Prosilec je dne 22. 9. 2021 pri IP vložil pritožbo, ker se ne strinja z zavrnitvijo dostopa, saj je zavezanec v 100% lasti Republike Slovenije in za katerega veljajo določila v 4.a členu ZDIJZ. Glede na navedeno informacije o pogodbi z odvetniško družbo, ceni storitev, poročila o opravljenem delu in pripadajoči dokumentaciji zato sodijo pod informacije javnega značaja. Definicija v 4.a členu ne zajema le razkritja pogodbenega partnerja ali pogodbe, kot v izpodbijani odločbi opozarja zavezanec, ampak tudi ceno posla in poročila o opravljenih storitvah. Podatek o ceni posla je pomemben zaradi zagotavljanja transparentnosti delovanja subjektov javnega prava in presoje smotrnosti, saj je zavezanec v istem času z drugo odvetniško družbo sklenil pogodbo z istim rokom trajanja in petkrat nižjim zneskom. Ravno razkritje cene storitve bo omogočilo cenovno primerljivost s storitvami, ki jih ponujajo druge odvetniške družbe. Nadalje je prosilec navedel, da se le s poročilom o opravljenih storitvah in pripadajočimi dokumenti lahko potrdi ali ovrže sum, da gre za fiktivno pogodbo, s katero bo plačana fiktivna storitev oziroma storitev, ki jo že opravlja druga odvetniška družba. Prav tako bi poročilo razjasnilo nekatere druge okoliščine sklenitve te pogodbe, ki so znane uredništvu. Po oceni prosilca razkritje teh podatkov oziroma dokumentov zagotovo ne more škoditi položaju zavezanca na trgu ali ga poslabšati v dobro njegovih konkurentov, saj ti niso v ničemer povezani s tržno dejavnostjo HSE (trgovanje z električno energijo), zato poziva IP, da pritožbi ugodi in odločbo v spornem delu odpravi.

IP je z dopisom z dne 24. 9. 2021, št. 09021-4/2021/2, zavezanca pozval, da posreduje dokumente, ki so predmet zahteve oziroma pritožbe prosilca ter dokument (npr. pravilnik, sklep, ipd.) iz katerega izhaja, da so zahtevane informacije poslovna skrivnost in da se opredeli do pritožbenih navedb prosilca.

Zavezanec je z dopisom z dne 30. 9. 2021, obširno pojasnil razloge, zakaj meni, da je treba pritožbo zavrniti. Ob tem je zavezanec predložil tudi Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti z dne 18. 6. 2018. Zavezanec je v tej zvezi navedel, da je pri odvetniški pisarni Ketiš, Janžekovič in partnerji (v nadaljevanju: OP Ketiš, Janžekovič) za poslovne dogodke, ki so predmet poročil o notranji preiskavi takratne vodje službe za preprečevanje in odkrivanje prevar pri HSE, naročil celovito pravno preverbo pravnih poslov, katerega namen je celovita obravnava vidikov morebitne odgovornosti, med drugim tudi članov organov vodenja in nadzora družb skupine HSE. HSE je s strani OP Ketiš, Janžekovič prejel štiri strokovna pravna mnenja, prvega z dne 12. 3. 2021 in na podlagi dodatno posredovane dokumentacije še tri dopolnitve strokovnega pravnega mnenja. Ugotovitve iz posameznih strokovnih mnenj, v smislu ugotavljanja dejanskega stanja, predstavljalo podlago za odločitev o vložitvi kazenskih ovadb zoper osumljence oz. o vložitvi odškodninskih zahtevkov zaradi oškodovanja družb skupine HSE. V nadaljevanju so vsa štiri strokovna pravna mnenja skupaj imenovana tudi kot »Poročilo ali Pravno mnenje«.

Glede cene na enoto in poročila

V zvezi z navedbami prosilca v pritožbi, je zavezanec navedel, da poročilo ni informacija javnega značaja na podlagi določbe 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 6.a člena ZDIJZ. Poudaril je, da je opredelitev HSE kot zavezanega poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, bistvenega pomena z vidika tega, kaj v predmetnem primeru sploh predstavlja informacijo javnega značaja in ki bistveno odstopa od splošne definicije. Že iz samega imena dokumenta jasno izhaja, da se Poročilo po vsebini ne nanaša na področja iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj je predmet presoje »poročilo«, ne pa pravni posel, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Namen določbe 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ je namreč v tem, da se kot absolutno javne informacije določijo osnovni podatki pravnih poslov, opredeljenih v prvi alineji 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ, z namenom krepitve preglednosti, odgovornosti upravljanja s sredstvi ter nadzora nad izdatki zavezancev. Obseg podatkov, ki jih morajo zavezani poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava razkriti v skladu s prvo alinejo 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ, pa določa 1. odstavek 6. a člena ZDIJZ. Pravni posel z učinki, ki jih določa prva alineja 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ, lahko predstavlja zgolj pogodba o naročilu storitve, ki jo je HSE sklenil z OP Ketiš, Janžekovič in v kateri so vsebovani vsi podatki, ki jih določa 1. odstavek 6.a člena ZDIJZ. Poročilo pa v nobenem primeru ne more predstavljati kakršnegakoli pravnega posla, temveč lahko predstavlja zgolj izpolnitev ene pogodbene stranke, kar pa v nobenem primeru ni podatek, opredeljen v 1. odstavku 6.a člena ZDIJZ. HSE je bil tako prosilcu dolžan razkriti zgolj podatke na podlagi prve alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ v povezavi s 1. prvim odstavkom 6. a člena ZDIJZ. Navedeno obveznost je HSE tudi izpolnil s tem, ko je prosilcu dne 16. 9. 2021 posredoval pogodbo OP Ketiš, Janžekovič. Nadalje je zavezanec navedel, da Poročilo tudi v nobenem primeru ne more predstavljati informacije javnega značaja na podlagi določbe 2. odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj ne more biti opredeljeno kot informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ oz. bi bila z njimi neposredno povezana. Namen določbe 2. odstavka 4.a člena ZDIJZ ni dostop do katerihkoli in vseh dokumentov oziroma informacij, ki kadarkoli nastanejo na podlagi pravnih poslov zavezanca, temveč zgolj do tistih osnovnih podatkov o pravnih poslih, opredeljenih v prvi alineji 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 6.a člena ZDIJZ, ki so vsebovani v dokumentih, nastalih po sklenitvi pravnega posla ali na podlagi tega. To jasno izhaja tudi iz spletne strani IP, kjer kot primere informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ našteva »račune, naročilnice, reklamacije, anekse, tožbe in podobno«. Gre torej zgolj za dokumente, ki vsebujejo podatke, ki so pomembni za nadzor in preglednost porabe javnih sredstev zavezanca. Popolnoma nesmiselno pa bi bilo, da bi se kot informacije javnega značaja na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ (kot subsidiarne določbe v razmerju do 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ) štelo kar vse dokumente, ki nastanejo na podlagi pravnega posla iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Poročilo očitno ne vsebuje takšnih podatkov, saj predstavlja strokovni dokument, ki z vidika določene stroke vsebinsko obravnava določeno problematiko in podaja določene ugotovitve. Vsi podatki, ki jih taksativno našteva 1. odstavek 6.a člena ZDIJZ in ki jih mora razkriti zavezanec, pa so vsebovani že v pogodbi z odvetniško družbo. Poročilo tako ne izpolnjuje že prve predpostavke definicije informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, torej, da gre za dokument, ki je povezan s pravnim poslom, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta v zvezi s pravnimi posli iz prve alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ. Za razkritje predmetnega dokumenta pa mora biti izkazan tudi drugi pogoj, torej obstoj javnega interesa, za katerega pa zavezanec poudarja, da le ta ni podan in ob tem navaja:

Izjema kazenskega pregona

Poročilo, katerega razkritje zahteva prosilec, vsebuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim. Posamezna preiskovalna dejanja ter ugotovitve in dokazi, ki izvirajo iz preiskovalnih dejanj in se zbirajo v preiskavi, so zaupni in tajni. Slednje izrecno izhaja, med drugim, iz 219.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), ki ureja postopek preiskave elektronskih in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov, kot so telefon, računalnik, disketa, optični medij ali spominska kartica, pri čemer je bila večina dokazov, pridobljenih v kazenskem spisu, na katerih temelji Poročilo, prav takšne narave. Namreč, 7. odstavek 219.a člena ZKP določa, da mora biti preiskava opravljena na način, s katerim se v najmanjši možni meri posega v pravice oseb, ki niso osumljenci ali obdolženci, in varuje tajnost oziroma zaupnost podatkov ter ne povzroča nesorazmerna škoda. Podobno v zvezi z zasegom in zavarovanjem elektronskih podatkov določa tudi 6. odstavek 223.a člena ZKP. O tem, kako se v tajnost podatkov posega »v najmanjši možni meri«, ne more odločati subjekt, ki je kot oškodovanec pridobil dostop do kazenskega spisa, torej v konkretnem primeru HSE, kot tudi ne o tem, kateri podatki naj bodo razkriti tretjim osebam, ki niso stranke kazenskega postopka. O tej materiji lahko odloča zgolj sodišče in oškodovanec v to funkcijo sodišča ne sme posegati. Tako HSE ne more sam odločati, katere listine oziroma informacije iz predkazenskega spisa naj bodo razkrite ali posredovane tretjim osebam. Nadalje je zavezanec poudaril, da bi razkritje Poročila škodovalo izvedbi morebitnega kazenskega postopka. Namreč, z razkritjem zahtevanih dokumentov bi v tej fazi predkazenskega postopka zelo verjetno lahko nastale škodne posledice za izvedbo postopka v obliki otežitve ali celo onemogočanja dokazovanja kazenske odgovornosti posameznemu osumljencu. HSE sicer razume, da je seznanjanje javnosti z odgovornostjo odgovornih oseb subjektov pod prevladujočim vplivom države načeloma v javnem interesu. Ne glede na to pa je jasno, da je v veliko večjem interesu javnosti to, da kazenski postopki, katerih predmet je ugotavljanje kazenske (in potencialno civilne) odgovornosti določenih oseb, učinkovito in uspešno potekajo in zaključijo ter da se ugotovi kazenska odgovornost teh oseb, če je ta seveda podana. Nobenega dvoma ne more biti, da trenutna seznanjenost javnosti glede posameznih dejstev glede odgovornosti določenih oseb ne more prevladati nad interesom javnosti po uspešnem zaključku kazenskega postopka. Pregon storilcev kaznivih dejanj je v javnem interesu, saj je glavna pravica in dolžnost preiskovalnih organov ravno pregon storilcev kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. V vsakem primeru pa je nedvomno v interesu javnosti, da se ugotovi, kdo so storilci kaznivih dejanj in da se ukrene vse potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. V obravnavanem primeru bi bilo tako razkritje zahtevanih informacij celo v nasprotju z javnim interesom.

Izjema pravdnega postopka

V primeru odškodninskih zahtevkov proti članom organov vodenja in nadzora gre že na splošno za izjemno zahtevne pravdne postopke, v katerih je ena izmed ključnih težav dokazovanje nepravilnosti članov organov vodenja in nadzora glede posameznih poslov. Tako bi tudi v predmetnem primeru razkritje Poročila v znatni meri onemogočilo uspešno izvedbo pravdnih (ali pa adhezijskih) postopkov, katerih predmet bi bili odškodninski zahtevki proti nekdanjim članom organov vodenja in nadzora družb skupine HSE zaradi domnevnih nepravilnosti. Razkritje Poročila bi potencialnim tožencem že vnaprej omogočilo pripravo uspešne in efektivne obrambe, skrivanje in razpolaganje z osebnim premoženjem in ostala dejanja, ki bi škodovala izvedbi tovrstnih postopkov. Tovrstna dejanja tožencev so bila do sedaj v Republiki Sloveniji skoraj vedno glavni razlog za neuspešno izvedbo odškodninskih postopkov proti nekdanjim članom organov vodenja in nadzora. Neuspešna izvedba pravdnega (ali pa adhezijskega) postopka, katerega predmet je odškodninski zahtevek, seveda pomeni neuspešno (ali vsaj znatno manj verjetno) poplačilo škode. Zavezanec je nadalje opozoril, da so družbe skupine HSE neposredno ali posredno v 100 % lasti Republike Slovenije. Nobenega dvoma ne more biti, da je tako v interesu javnosti, da se tovrstni pravdni (ali pa adhezijski) postopki uspešno zaključijo in da pride do čim večjega nadomestila škode, ki je morebiti nastala družbam skupine HSE. Prav tako bi razkritje Poročila lahko imela za posledico poslabšanje izhodišč za nekatere pravne postopke (pravdni postopek zoper Premogovnik in TEŠ, prekrškovna postopka zoper Premogovnik, TEŠ in odgovorne osebe,...), kar posledično lahko pomeni povzročitev škode družbam skupine HSE. Trenutna seznanjenost javnosti glede posameznih dejstev o odgovornosti določenih oseb ne more prevladati nad interesom javnosti po uspešnem zaključku pravdnih (ali pa adhezijskih) postopkov, katerih rezultat bo nadomestitev škode nastale družbam skupine HSE. Ravno nasprotno bi bilo razkritje Poročila v obravnavanem primeru celo v nasprotju z interesom javnosti, saj bi pomenilo izostanek nadomestila škode, ki je nastala družbam skupine HSE ter predstavljajo last Republike Slovenije.

Poslovna skrivnost

Zavezanec je nadalje ponovil svoje stališče iz svoje odločitve o zavrnitvi zahteve za dostop do informacij javnega značaja v točki ii) poročila in iii) morebitni elaborati in druga gradiva, in sicer da Poročilo predstavlja poslovno skrivnost družbe v skladu s Pravilnikom o varovanju poslovnih skrivnosti z dne 18. 6. 2018. V skladu z izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niso javno dostopni podatki zavezanca, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost. Prav tako je strokovno pravno mnenje namenjeno zgolj HSE in ni namenjeno razkrivanju ali deljenju s katero koli drugo osebo, kar je OP Ketiš, Janžekovič izkazala z navedbo, ko je pravno mnenje označila z oznako poslovna skrivnost. Zahtevani podatki s strani prosilca predstavljajo poslovno skrivnost družbe v skladu z ZPosS in Pravilnikom o varovanju poslovnih skrivnosti z dne 18. 6. 2018. Nadalje je zavezanec še poudaril, da njegov interes po omejitvi dostopa do poročila zaradi poslovne skrivnosti prevlada nad javnim interesom po razkritju Poročila. Poročilo vsebuje podatke o poslovnih dogodkih družb skupine HSE z vidika presoje kazensko pravnih in civilno pravnih aspektov nepravilnosti, nedoslednosti ter drugih dejanj in opustitev odgovornih oseb, ki so opredeljeni oz. identificirane v poročilih o notranji preiskavi vodje službe za preprečevanje in odkrivanje prevar. Z razkritjem teh podatkov bi družbam skupine HSE nastala škoda, saj bi se ji verjetno poslabšal konkurenčni položaj v drugih podobnih postopkih, prav tako pa bi bila lahko zaradi kršitev poslovnih skrivnosti in razkrivanja podatkov izpostavljena morebitnim odškodninskim zahtevkom ter bi bil okrnjen ugled družbe. S tem bi se lahko konkretno poslabšalo finančno stanje družb skupine HSE. Razkritje Poročila prosilcu in njegova javna objava pa ne predstavljajo javnega interesa, ki bi prevladal nad interesom preprečitve škodljivih posledic za družbe v 100 % državni lasti, sploh v primeru, ker ne gre za dokument, ki bi dajal kakršnekoli »pravnomočne« zaključke o odgovornosti članov organov vodenja in nadzora ali o porabi javnih sredstev.

Osebni podatki

Zavezanec je ob sklicevanju na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s Splošno uredbo o varstvu podatkov navedel, da ni dvoma, da Poročilo, ki vsebuje osebne podatke oseb, ki so obravnavane oz. identificirane v poročilih o notranji preiskavi vodje službe za preprečevanje in odkrivanje prevar, izpolnjuje merila za osebni podatek, saj gre za podatke, ki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost bivših članov poslovodstva družb skupine HSE. Razkritje osebnega podatka pa predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. HSE nadalje poudarja, da interes HSE po omejitvi dostopa prosilca do Poročila zaradi vsebovanih osebnih podatkov v Poročilu jasno prevlada nad javnim interesom po razkritju Poročila.

Glede prevladujočega javnega interesa

Zavezanec je povzel utemeljitve prosilca, zakaj bi bil podan javni interes ter nadalje navedel, da mora biti argument javnega interesa v skladu s prakso IP razlagan ozko in je kot podlaga za razkritje določene informacije le v primerih, ko je javni interes za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Zavezanec v celoti kot neutemeljene zavrača trditve prosilca v pritožbi, da naj bi šlo za prevladujoči javni interes. Prosilec v pritožbi zgolj pavšalno navede, da je za razkritje podan javni interes, medtem ko utemeljeno ne konkretizira svojih navedb, zakaj je v javnem interesu preveriti ceno posla in vsebino Poročila, zato tudi ni izkazan konkreten javni interes za razkritje konkretnega Poročila. Kot je zavezanec že pojasnil, bi imelo razkritje Poročila in njegova javna objava uničujoče učinke na različne kazenske in pravdne postopke, katerih bistveni element so odškodninski zahtevki. Družbe skupine HSE bi tako lahko v celoti izgubile možnost povrnitve škode zaradi nepravilnosti pri poslovnih dogodkih, ki izhajajo iz Pravnega mnenja. Prav tako bi lahko bile družbe skupine HSE izpostavljene različnim odškodninskim zahtevkom. Zaradi posledic, ki bi jih razkritje in objava Poročila imela na družbe skupine HSE, bi se njihovo finančno stanje lahko poslabšalo. Neutemeljene so tudi navedbe prosilca, da obstaja prevladujoči interes za dostop do podatka o ceni posla iz pogodbe iz razloga, da bi se pokazalo, ali so bili stroški izdelave Poročila transparentno in smotrno porabljeni. Poudarja, da je bila v pogodbi določena cena na enoto in kapica števila ur. Cena na enoto pa ne predstavlja informacije javnega značaja. Razkritje cene na enoto ne bo omogočilo cenovne primerljivosti s storitvami, ki jih ponujajo druge odvetniške družbe, saj je cena storitve odvisna od strokovne zahtevnosti in potrebnega angažmaja pripravljavca mnenja v vsaki konkretni zadevi posebej. Za podrobnejšo in strokovno presojo porabe javnih sredstev obstajajo pristojni organi, ki tovrstno presojo opravijo. Razkritje in objava cene storitve na enoto v poljudnem mediju ne bi pripomogla k objektivni in strokovni oceni primerjave med kakovostjo Poročila in višino stroškov izdelave. Jasno je, da tovrstni argumenti ne izkažejo prevladujočega javnega interesa za razkritje. Kot je zavezanec že pojasnil, je OP Ketiš, Janžekovič za HSE izdelala štiri strokovna pravna mnenja, zato je dvom prosilca o fiktivnosti pravnega posla ovržen. Prosilec v svojih pritožbenih navedbah zatrjuje, da razkritje podatkov oziroma dokumentov ne more škoditi položaju HSE na trgu ali ga poslabšati v dobro njegovih konkurentov, saj ti podatki niso v ničemer povezani s tržno dejavnostjo HSE (trgovanjem z električno energijo). Kot je HSE obsežno objasnil v tej vlogi, Poročilo obravnava informacije, ki so predmet predkazenskih, prekrškovnih in pravdnih postopkov, in so kot take strogo zaupne, pri čemer te informacije predstavljajo tudi osebne podatke oseb, ki so obravnavane v Poročilu ter poslovno skrivnost družb skupine HSE, z razkritjem katere bi družbam skupine HSE nastala nepopravljiva škoda. V primeru, da bi bile informacije iz Poročila že sedaj javno dostopne, pa HSE ne vidi razloga, zakaj Prosilec sploh zahteva dostop do takšnih informacij, saj za tovrstno zahtevo v skladu z ZDIJZ nima pravnega interesa in bi bilo treba njegovo pritožbo iz tega razloga zavreči. Poročilo, kot že pojasnjeno, obravnava vidike odškodninske odgovornosti članov organov vodenja in nadzora družb skupine HSE v smislu ureditve odškodninske odgovornosti v skladu z ZGD-1. Zavezanec tako trdi, da je jasno izkazano, da obstaja javni interes, da se prosilcu ne omogoči dostopa do Poročila, ki prevlada nad javnim interesom po dostopu do Poročila. Dostop do Poročila bi namreč pomenil javno objavo Poročila, kar bi imelo za posledico onemogočanje kazenskih in pravdnih postopkov, s čimer bi se izničila možnost, da si družbe skupine HSE povrnejo škodo, ki je nastala z izvedbo poslovnih dogodkov. Razkritje Poročila bi nadalje pomenilo resno kršitev kazenske zakonodaje. HSE bi se z razkritjem izpostavila odškodninskim zahtevkom, kar bi lahko imelo za posledico resno poslabšanje finančnega stanja družb skupine HSE, družb v 100 % državni lasti. Poročilo na drugi strani s striktno strokovnega vidika obravnava specifična finančna in korporacijskopravna vprašanja, ki seveda ne pomenijo pravno zavezujoče ugotovitve odgovornosti katerekoli osebe in ki bodo lahko šele podlaga za kakršnokoli ugotavljanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora družb skupine HSE v prihodnosti. Razkritje Poročila tako ne bi moglo prispevati k ničemer drugemu kot zgolj k trenutni seznanjenosti javnosti in še to v obliki objave v množičnem mediju, ki mora tako kot vsak medij primarno poskrbeti za čim večjo naklado, kar lahko seveda močno vpliva na objektivno povzemanje vsebine iz mnenja. V primeru, kot je predmetni, je vedno težko ločiti med zasebnimi interesi in javnimi interesi, na katere se prosilci sklicujejo. Razliko najlepše pojasnijo odločitve IP z ugotovitvijo, da nekaj, kar je interesantno javnosti, ni nujno tudi v javnem interesu. Navedeno pa je ugotovilo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije, ko je odločilo, »da se ne more strinjati s tem, da bi zaradi medijske odmevnosti lahko bil javni interes glede razkritja močnejši od varovanja poslovne skrivnosti podjetja«. V vsakem primeru bi bilo prav tako nelogično, da bi si javni interes po seznanjenosti razlagali na način, da mora biti takemu javnemu interesu zadovoljeno v vsakem trenutku. Odgovornost članov vodenja in nadzora družb je lahko ugotovljena zgolj s pravnomočno sodno odločbo, vsaka nasprotna razlaga pa bi pomenila kršitev ustavnih jamstev. Na podlagi vsega navedenega zavezanec vztraja, da je jasno, da ne obstaja javni interes po razkritju Poročila, ki bi prevladal nad javnim interesom po omejitvi dostopa do Poročila. Namreč, ne more biti nikakršnega dvoma, da kršitev zakonodaje, izguba možnosti povrnitve škode, onemogočanje kazenskega postopka in izpostavljanje potencialnim negativnim učinkom za državni proračun ne more biti v javnem interesu. Javni interes je seveda ta, da do tega ne pride, pri čemer tak interes očitno prevlada nad interesom javnosti, da se seznani s Poročilom, ki ji seznanjenosti, zatrjevane s strani prosilca, v nobenem primeru ne more zagotoviti. Javni interes po omejitvi dostopa do Poročila je tako celo v nasprotju z javnim interesom po razkritju Poročila, pri čemer nad njim očitno prevlada.

Dne 1. 10. 2021 je zavezanec IP predložil pogodbo med HSE in odvetniško družbo, dne 30. 11. 2021 pa tudi strokovno pravno mnenje z dne 12. 3. 2021 s tremi dopolnitvami.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločitev zavezanca v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec podvržen določbam ZDIJZ, saj je v skladu s 1.a členom ZDIJZ oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in je kot zavezanec tudi vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja na spletni strani AJPES. Sporno pa je vprašanje, ali je zavezanec utemeljeno delno zavrnil dostop do zahtevane pogodbe in v celoti zavrnil dostop do zahtevanih poročil o opravljenih storitvah, povezanih s to pogodbo in morebitnih elaboratov in drugih gradiv, ki jih je omenjena odvetniška pisarna pripravila za HSE v okviru pogodbe, pri čemer se zavezanec glede slednjega dela zahteve niti ni opredelil do samih dokumentov, niti z vidika identifikacije. To je storil šele na podlagi poziva IP, v svojem odgovoru z dne 30. 9. 2021, ki je povzet zgoraj.

IP se je v nadaljevanju te odločbe opredelil do zahtevanih informacij:

Glede pogodbe o pravnem svetovanju in zastopanju med HSE in Odvetniško pisarno Ketiš, Janžekovič in partnerji, sklenjeno dne 27. 1. 2021

IP ugotavlja, da ni dvoma, da zahtevana svetovalna pogodba izpolnjuje pogoje iz 4. a člena ZDIJZ, saj jo je kot tako prepoznal tudi organ, s tem, ko je pogodbo »zavedel« na svoji spletni strani v okviru informacij javnega značaja, med svetovalnimi pogodbami[1] in pogodbo posredoval tudi prosilcu (v obliki delnega dostopa). Predmet presoje pa je vprašanje, ali med prosto dostopne informacije javnega značaja sodi tudi »cena svetovalne ure« do katere je zavezanec zavrnil dostop, prosilec pa temu v pritožbi nasprotuje.

V tej zvezi IP opozarja na določbo prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje absolutno javne informacije in na podlagi katere se dostop do zahtevanih informacij vseeno dovoli (ne glede na obstoj izjem iz prvega odst. 6. čl. ZDIJZ), če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (torej: agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek); in sicer:

- podatek o vrsti posla,

- pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun, za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja),

- pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,

- datum in trajanje posla in

- enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

IP je vpogledal v zahtevano pogodbo in ugotavlja, da je »cena svetovalne ure« vsebovana v 4. členu pogodbe pod naslovom »Pogodbena cena«. Vprašanje, ki se zastavlja pa je, ali je mogoče navedeno »ceno na enoto oz. ceno svetovalne ure«, obravnavati kot »pogodbeno vrednost«, ki sodi med absolutno javne informacije? V obravnavanem primeru zahtevana svetovalna pogodba nima določbe, ki bi »dobesedno« vsebovala »pogodbeno vrednost«, temveč je zavezanec v pogodbi uporabil besedno zvezo »pogodbena cena«, vendar pa slednje, po mnenju IP, ne more pomeniti, da je le ta zaradi drugačne besedne zveze, kot jo opredeljuje zakon,  izvzeta iz prostega dostopa, saj bi se na ta način zavezanec nezakonito izognil transparentnosti ključnega dela svetovalne pogodbe, ki jo zahteva ZDIJZ, kar pa zagotovo ni bil namen zakonodajalca, zato zavrnitvi dostopa v tem delu ni mogoče slediti. Pri tolmačenju zakonske določbe, ki določa absolutno javnost »pogodbene vrednosti in višine posameznih izplačil«, je po oceni IP, treba izhajati iz namena zakonodajalca, ki je z novelo ZDIJZ-C kot glavni cilj določil, da se preko dviga stopnje transparentnosti pri sklepanju poslov pripomore k bolj učinkovitemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, predvsem tudi gospodarskih družb v lasti države. Ker je v konkretnem primeru mogoče šele iz »podatka o višini/ceni svetovalne ure torej cene na enoto«, skupaj s podatkom o največji višini ur, ki je opredeljen v tretjem odstavku omenjenega 4. člena pogodbe in do katerega je zavezanec prosilcu omogočil dostop, ugotoviti največjo pogodbeno vrednost, je IP odločil, da v konkretnem primeru »cena svetovalne ure« predstavlja vrednost pravnega posla, ki je po prvem in tretjem odstavku 6. a člena ZDIJZ absolutno dostopna javnosti. Takšna je tudi dosedanja praksa IP[2] in sodna praksa. Upravno sodišče RS je v sodbi z opr. št. IV U 55/2018-22 z dne 7. 5. 2019 izrecno zapisalo, da »pogodbena vrednost, kamor sodi tudi podatek o ceni oziroma ceni na enoto, predstavlja vrednost pravnega posla« (točka 31). Z dostopom do cene svetovalne ure je tako mogoče preveriti, ali je zavezanec na svojo spletno stran zapisal dejanski oz. točni podatek o pogodbeni vrednosti svetovalne pogodbe, kar mu sicer nalaga enajsti odst. 10.a člena ZDIJZ.

V danem primeru gre torej za informacijo, pri kateri je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti. Povedano drugače, to pomeni, da pogodbena vrednost iz konkretnega pravnega posla, ki ustreza opredelitvi iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, ne glede na oznako »poslovna skrivnost« in ne glede na to, da je poimenovana kot »pogodbena cena«, saj je ključna vsebina informacije, ne pa sama opredelitev. Zakonodajalec je sicer zavezancem, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena tega zakona, omogočil, da lahko zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka 6.a člena, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu (položaju zavezanca) konkurenčnemu položaju na trgu, vendar pa to ne velja v primerih, če se ti podatki nanašajo (med drugim) na svetovalno pogodbo, ki je predmet presoje tudi v tem postopku.

Ker gre za informacijo, za katero je z zakonom določeno, da je javna, ni razloga, da bi moral IP klicati v postopek pogodbenega partnerja, na katerega se zahtevana informacija nanaša. Na podlagi a26.a člena ZDIJZ je namreč stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot je to v obravnavanem primeru. Z navedeno določbo je zakonodajalec institut stranske udeležbe in s tem povezane stroške postopka v ZDIJZ-F uredil specialno glede na splošno ureditev v zakonodaji, ki ureja upravni postopek (ZUP) in omogočil, da v primerih, kjer je podlaga za razkritje informacij v zakonu jasna in kakršno koli drugačno zatrjevanje tretjih oseb ne more vplivati oz. spremeniti odločitve organa, ni obveze klicati v postopek oseb, na katere se podatki nanašajo. V teh primerih je namreč test tehtanja, v skladu z načelom sorazmernosti, med pravico do varovanja informacij (npr. osebnih podatkov, poslovne skrivnosti,..) in pravico do prostega dostopa, izvedel že zakonodajalec in z jasno zakonsko določbo, da gre za javne podatke, dejansko izključil možnost tretjih oseb, da bi uveljavljale svoj osebni (dejanski) interes. Povedano drugače, s prvim odstavkom a26.a člena ZDIJZ je torej zakonodajalec zajezil klicanje tretjih oseb v postopek, kadar ti s svojo udeležbo ne morejo spremeniti oziroma vplivati na odločitev zavezanega organa, ki je dolžan odločati v skladu z zakonom, ki mu nalaga javnost podatkov. Če je torej podatek javen, ker tako določa zakon, kot je to v obravnavanem primeru, je IP odločil o razkritju podatka brez udeležbe tretje osebe, saj se izhaja iz domneve, da je tretja oseba (pogodbena stranka) s tem seznanjena.

Pritožba prosilca je torej v tem delu utemeljena, saj je zavezanec zmotno uporabil materialno pravo.

Glede zahteve prosilca po dostopu do poročil o opravljenih storitvah, povezanih z zgoraj navedeno pogodbo in morebitnih elaboratov in drugih gradiv, ki jih je omenjena odvetniška pisarna pripravila za HSE v okviru pogodbe

IP ugotavlja, da je zavezanec na poziv IP, da posreduje zgoraj navedene dokumente, ki so predmet zahteve, odgovoril oz. posredoval štiri strokovna pravna mnenja, in sicer prvega z dne 12. 3. 2021 ter tri dopolnitve strokovnega pravnega mnenja, ki jih je pripravila Odvetniška pisarna Ketiš, Janžekovič in partnerji. To pomeni, da je predmet presoje v tem delu zahteve navedeno pravno mnenje z dopolnitvami, za katero je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali gre za informacijo javnega značaja. 

IP je vpogledal v posredovane dokumente in ugotavlja, da ima dokument naslov »Strokovno pravno mnenje«, z oznako »poslovna skrivnost«, naročnik HSE in izvajalec Odvetniška pisarna Ketiš, Janžekovič in partnerji d.o.o. z dne 12. 3. 2021, ter dopolnitev št. 1 z dne 30. 7. 2021, dopolnitev št. 2 z dne 30. 8. 2021 ter dopolnitev št. 3 z dne 30. 8. 2021. Že iz naslova dokumenta je mogoče razbrati, da se zahtevana informacija po vsebini ne nanaša na področja iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj je predmet presoje »strokovno pravno mnenje«, ne pa pravni posel, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. IP na podlagi navedenega ugotavlja, da v obravnavanem primeru zahtevana informacija ne ustreza definiciji informacije javnega značaja po prvi alineji prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ, kar pravilno ugotavlja tudi zavezanec.

Po oceni IP pa zahtevana informacija ustreza definiciji iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj je prosilec izrecno zahteval dokumente, ki so nastali na podlagi zgoraj navedene sklenjene pogodbe in je zavezanec na poziv IP, te dokumente posredoval kot informacije, ki so nastale na podlagi pravnega posla intelektualne storitve, torej pogodbe o pravnem svetovanju in zastopanju med HSE in Odvetniško pisarno Ketiš, Janžekovič in partnerji, sklenjeno dne 27. 1. 2021. Zavezanec se je torej sam odločil, da navedeno mnenje ustreza zahtevi prosilca in tega ni zatrjeval prosilec. Zato niso niti razumne, niti utemeljene navedbe zavezanca, da navedeno pravno mnenja z dopolnitvami ne ustreza opredelitvi informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a čl. ZDIJZ, saj je s takšno razlago zavezanec sam s sabo v nasprotju. Zakonodajalec je pri opredelitvi dokumentov uporabil izraz »informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka tega člena oziroma je z njim neposredno povezana«. Pri zahtevanem pravnem mnenju sta dejansko izpolnjena oba pogoja, saj je bilo v pravnem poslu izrecno dogovorjeno, da bo izvajalec pripravil strokovno mnenje oziroma je pogodba med zavezancem in odvetniško pisarno pravna podlaga za opravljeno storitev podaje pravnega mnenja, zato je nedvomno z njim neposredno povezana. Slednje izhaja tudi iz spremnega dopisa odvetniške pisarne ob posredovanju pravnega mnenja zavezancu. Trditev zavezanca, da v ta okvir sodijo le npr. naročilnice, računi, ipd., ne pa zahtevano mnenje, ne vzdrži resne pravne presoje, saj za svojo trditev zavezanec nima podlage v zakonu, ker ta nikjer ne določa, da gre zgolj za informacije, ki bi bile povezane z »izdatki«, kot si zmotno razlaga zavezanec. Pri opredelitvi dokumentov, ki ustrezajo zakonski dikciji informacije javnega značaja po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ, je namreč ključno, da se izkaže »povezava s pravnim poslom«, kot jo določa zakon. IP stoji na stališču, da je v konkretnem primeru ta »povezava« podana, zato je izpolnjena prva predpostavka definicije informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Za razkritje predmetnega dokumenta pa mora biti izkazan tudi drugi pogoj, torej obstoj javnega interesa, do česar se bo IP opredelil v nadaljevanju.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe zavezanca, ta ocenjuje, da zahtevana informacija predstavlja njegovo poslovno skrivnost, v dopisu z dne 30. 9. 2021 pa se je zavezanec skliceval tudi na izjemo varstva kazenskega postopka, pravdnega postopka in varstva osebnih podatkov ter se opredelil do interesa javnosti (kot je povzeto zgoraj).

IP je torej v nadaljevanju tehtal, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Povedano drugače, gre za vprašanje, ali je javni interes močnejši od zatrjevanih izjem.

• Glede poslovne skrivnosti

IP je sledil zavezancu, da je podana izjema poslovne skrivnosti po 2. drugi točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Pojem poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno so poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[3], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

Kot že ugotovljeno zgoraj, so vsi dokumenti, torej pravno mnenje in vse tri dopolnitve, označeni z oznako »poslovna skrivnost«, prav tako obstaja Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti z dne 18. 6. 2018, za katerega je mogoče ugotoviti, da je namenjen varovanju vseh podatkov družbe, tudi informacij, kot so »dela, znanja in podatki, pridobljeni na podlagi sklenjenih pogodb«, kamor se lahko uvrsti informacijo, ki je predmet presoje v tem postopku. Kot je zavezanec pojasnil in slednje je z vpogledom ugotovil tudi IP, pravno mnenje vsebuje podatke o poslovnih dogodkih družb skupine HSE z vidika presoje kazensko pravnih in civilno pravnih aspektov nepravilnosti, nedoslednosti ter drugih dejanj in opustitev odgovornih oseb, ki so opredeljeni oz. identificirane v poročilih o notranji preiskavi vodje službe za preprečevanje in odkrivanje prevar, kar bi lahko šteli, da izkazuje strokovno znanje, izkušnje ter poslovne informacije, ki niso splošno znane, zlasti ob dejstvu, da je bilo pravno mnenje pripravljeno za zavezanca s strani odvetniške pisarne. Glede na navedeno in ob upoštevanju domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS, IP ugotavlja, da sta izpolnjeni prva in tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre za informacije, ki niso splošno znane in da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani (pisni pravilnik o poslovni skrivnosti). Informacije pa morajo poleg navedenega imeti še »tržno vrednost«, kot tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Predlagatelj zakona je v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[4]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. IP se strinja z zavezancem, da bi mu z razkritjem teh podatkov lahko nastala škoda, saj bi se mu verjetno poslabšal konkurenčni položaj v drugih podobnih postopkih, prav tako pa bi bila lahko zaradi kršitev poslovnih skrivnosti in razkrivanja podatkov (tudi osebnih) izpostavljen morebitnim odškodninskim zahtevkom ter bi bil okrnjen ugled družbe. S tem bi se lahko konkretno poslabšalo finančno stanje zavezanca, še zlasti, ker gre zgolj za strokovno mnenje, ki pa nikakor ne daje kakršnegakoli »pravnomočnega« zaključka o odgovornosti članov organov vodenja in nadzora ali o porabi javnih sredstev.

Po oceni IP je zavezanec s svojimi navedbami izkazal, da so v konkretnem primeru izpolnjene vse zahteve, ki za opredelitev poslovne skrivnosti izhajajo iz prvega odstavka 2. čl. ZPosS.

• Glede varstva osebnih podatkov

Prav tako je IP sledil navedbam zavezanca, da dokument vsebuje vrsto osebnih podatkov oseb, ki so obravnavane oz. identificirane v pravnem mnenju, za katere ne obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje, kar pomeni, da je podana tudi izjema po 3. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ.

• Glede varstva kazenskega pregona

Glede zatrjevane izjeme varstva kazenskega pregona po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa IP ugotavlja, da zavezanec ni izkazal izpolnjevanja zahtevanih pogojev, da se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Po navedeni izjemi mora biti konkretni kazenski postopek že oz. še v teku, med tem ko zavezanec tega niti ne zatrjuje, temveč izrecno navaja, da bi razkritje pravnega mnenja škodovalo izvedbi »morebitnega« kazenskega postopka, kar pomeni, da v času presoje, kazenskega pregona ni, zgolj hipotetično zatrjevanje kazenskega pregona pa za obstoj navedene izjeme ni dovolj, zato že iz tega razloga izjema po 6. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ ni podana. Pravno mnenje je bilo sicer res naročeno s strani zavezanca zaradi morebitne kazenskopravne ali odškodninske odgovornosti določenih oseb, vendar ob tem zavezanec ni izkazal, da bi konkretni postopki kazenskega pregona dejansko že potekali.

• Glede varstva sodnega postopka

Enako kot zgoraj, se tudi pri zatrjevanju izjeme pravdnega postopka po 8. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, zavezanec sklicuje zgolj na hipotetično možnost vložitve odškodninskih zahtevkov in na škodo, ki bi lahko nastala, če bi se potencialni toženci še pred sprožitvijo pravdnih postopkov seznanili z zahtevanimi informacijami, s čimer pa pogoja za obstoj izjeme, da je konkretni pravdni postopek že oz. še v teku ter da bi nastala konkretna škoda za izvedbo tega postopka, zavezanec ni izkazal. 

• Glede obstoja javnega interesa

Ker je o informacijah javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, mogoče govoriti le, če obstaja javni interes, je IP v nadaljevanju presojal, ali je javni interes za razkritje močnejši od izkazane izjeme varstva poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov.

V predlogu novele ZDIJZ-C je predlagatelj zakona poudaril, »da bo omogočeno razkritje le v izjemnih primerih, ob ugotovljenem prevladujočem interesu javnosti, to pa je, v skladu s pravno teorijo in prakso na tem področju, podan le takrat, ko se informacija nanaša na širši krog ljudi, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali lokalne skupnosti ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Vse to pa ob predpostavki, da bo prosilec navedel in verjetno izkazal okoliščine, ki bodo terjale njeno uporabo ali pa bodo te okoliščine ugotovljene v postopku pred IP. Takšen »omejeni« test interesa javnosti, je bistveno ožji kot test interesa javnosti, ki ga določa drugi odstavek 6. člena veljavnega ZDIJZ«.

Prosilec je pri sklicevanju na javni interes izpostavil, da gre za zavezanca, ki je v 100% lasti Republike Slovenije in da bi se z dostopom do poročil o opravljenih storitvah ter pripadajočimi dokumenti, ovrgel sum, da gre za fiktivno pogodbo, s katero bo plačana fiktivna storitev ter da bi se razjasnile neke druge okoliščine, ki so znane uredništvu.

V tej zvezi se torej postavlja vprašanje, ali dvom o opravljenih storitvah opravičuje razkritje pravnega mnenja na podlagi javnega interesa. Glede na namen zakonodajalca, ki je vezal razkritje informacij iz drugega odstavka 4. a člena ZDIJZ na izjemne primere, IP ocenjuje, da javni interes za razkritje vsebine pravnega mnenja ni podan. Res je, da se zavezanec pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij, ni opredelil do obstoja samih dokumentov, temveč se je zgolj na splošno skliceval na izjemo poslovne skrivnosti, zato je bil prosilec upravičeno v dvomu, ali dokument sploh obstaja. Vendar pa je navedeno dilemo razjasnil IP v pritožbenem postopku, s tem, ko je ugotovil, da dokument obstaja in je v pravno mnenje z dopolnitvami tudi vpogledal, s čimer je dvom prosilca odpravljen. Drugih konkretnih okoliščin, ki bi terjale razkritje pravnega mnenja, pa prosilec ne navaja, prav tako jih ni ugotovil IP. Dejstvo, da je zavezanec v 100% lasti Republike Slovenije, pa ni zadosten argument, ki bi omogočal prost dostop do vsebine pravnega mnenja. Ravno nasprotno, kot je pojasnil zavezanec, je bil namen priprave pravnega mnenja ugotovitev, ali obstaja možnost povrnitve škode zaradi nepravilnosti pri poslovnih dogodkih, torej bi razkritje dokumenta dejansko delovalo v nasprotju z javnim interesom, da se sprožijo morebitni odškodninski ali kazenski postopki v korist Republike Slovenije, ki pa so v tej fazi šele na nivoju »poslovnih informacij« in torej ne razkrivajo »pravnomočnih« ugotovitev o kršitvah, kar bi bilo v javnem interesu, če bi bila takšna vsebina podana, vendar ni, temveč se šele ugotavlja, na nivoju pravnega mnenja, ali obstaja morebitna odgovornost konkretnih posameznikov.

Pri ugotavljanju javnega interesa se sicer zastavlja vprašanje, ali bi razkritje zahtevanih podatkov dejansko pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, v zvezi s konkretno zadevo, na katero se podatki nanašajo. IP meni, da bi razkritje pravnega mnenja zagotovo povzročilo širšo razpravo, saj je za javnost zanimivo, kakšne so ugotovitve v pravnem mnenju, vendar pa to po mnenju IP ne more biti razlog za razkritje informacij o konkretnih pravnih poslih zavezanca v povezavi z vprašanjem morebitne odškodninske in kazenske odgovornosti konkretnih posameznikov in z razkritjem katerih bi posegli v varovane osebne podatke in poslovno skrivnost zavezanca. Test interesa javnosti namreč ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«.

IP se zato strinja z zavezancem, da prost dostop do pravnega mnenja ni tako močan, da bi lahko upravičil poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov in do svobodne gospodarske pobude, ki je izražena s pravico do varstva poslovne skrivnosti, saj ne gre za takšne podatke, ki bi jih bilo treba razkriti zaradi ogrožanja vrednot, kot so življenje in zdravje Ijudi, javna varnost in podobno. Podobno stališče je upravno sodišče že zavzelo v svojih odločitvah (npr. sodba številka IU 1488/2011, IU 1992/2010, IU 54/2017-16 in III U 80/2018-29). Prav tako je sodišče v svoji praksi[5] že poudarilo, da javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ) predstavlja zakonsko dovoljen poseg v izjeme po ZDIJZ, vendar je treba po mnenju sodišča to določilo uporabiti le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. IP se sicer v svoji praksi glede zavezanca vselej zavzema za široko transparentnost, ki pripomore k večji odgovornosti države do državljanov Slovenije in do gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem, vendar pa je v obravnavanem primeru ocenil, da zgoraj navedeni razlogi prosilca v predmetni zadevi ne morejo predstavljati zadostne podlage za razkritje zahtevanih informacij.

Po skrbni presoji navedenih okoliščin oziroma tehtanju javnega interesa med pravico dostopa na eni strani ter varstvom poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov na drugi strani, je IP odločil, da v konkretnem primeru interes javnosti po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, do razkritja zahtevanega pravnega mnenja z dopolnitvami ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razloga poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je v določenem delu podana pravna podlaga za dostop do zahtevanih informacij, kar pomeni, da je zavezanec v tem delu napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo zavezanca v prvem odstavku izreka delno odpravil in sam odločil o zadevi. Zavezanec je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

^[1] https://www.hse.si/sl/druzba-hse/javni-podatki/informacije-javnega-znacaja/ : svetovanje, Odvetniška pisarna Ketiš, Janžekovič in partnerji, vrednost: 100.000,00 eur, za dve leti, 28. 1. 2021, nedoločen čas

[2] Odločbi IP št.: 090-310/2017, 0902-7/2019

[3] https://www.findinfo.si/download/razno/761d313c27b5103dc7b8.pdf

[4] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943

[5] Sodba Upravnega sodišča z opr. št.: IU 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011